Velika nevarnost in resno grožnja! Tudi v Sloveniji v pričakovanju nevarnega sršena
Pred dnevi sta Nacionalni inštitut RS za biologijo in Javni zavod Krajinski park (JZ KP) Goričko pripravila in izvedla delovni sestanek regionalne skupine za varstvo opraševalcev, beseda pa je tekla tudi o azijskem sršenu, ki predstavlja veliko grožnjo za čebele in divje opraševalce. Rene Rus iz Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani, Simon Golob iz Čebelarske zveze Slovenije in Tina Belej iz Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave so predstavili ekologijo azijskega sršena, njegovo odkrivanje in zatiranje ter načrt hitrega odzivanja na zgodnje odkritje te invazivne tujerodne vrste.
V gnezdih azijskega sršena je povprečno vzrejenih 6000 primerkov; pri evropskem je to število med 200 in 400.
Kot je povedal Rus, so azijskega sršena v Evropi prvič odkrili leta 2004 v jugozahodni Franciji, od tam pa se je razširil v Španijo, Italijo, Nemčijo, Belgijo in na Portugalsko, posamezne najdbe so lani zabeležili tudi v Avstriji ter na Madžarskem, Češkem in Slovaškem, v Sloveniji na srečo še ne.
Gospodarski škodljivec
V primerjavi z evropskim sršenom, ki živi pri nas, je azijski manjši in se od evropskega razlikuje po barvi zadka, ki je bolj črn. Gnezdo ima v krošnjah dreves, veliko je od 60 do 100 centimetrov. V njih je povprečno 6000 primerkov, medtem ko se to število pri evropskem sršenu vrti med 200 in 400. Azijski sršen nabira hrano in lovi čebele v skupinah, saj je veliko bolj okreten kot evropski, ki lovi posamično. V enem dnevu lahko tako polovi do 50 čebel, zato resno ogroža medonosno čebelo.
Lovi tudi divje opraševalce in nima naravnih sovražnikov, zaradi objedanja sadja pa povzroča gospodarsko škodo tudi v sadjarstvu.
Veliko nevarnost in resno grožnjo predstavlja tudi za človeka, in sicer zaradi pikov, ki lahko privedejo do anafilaktičnega šoka, se pa njegov strup bistveno ne razlikuje od strupa evropskega sršena. Pik katerega koli je lahko usoden, še zlasti za tiste z alergijo.
Trojanski konj
Simon Golob iz Čebelarske zveze Slovenije je predstavil prepoznavanje, odkrivanje in zatiranje azijskega sršena na primeru italijanske pokrajine Ligurija, kjer ga zatirajo po metodah tako imenovanih električnih harf, telemetrije in trojanskega konja (poskus vtihotapljenja snovi, ki bi ga uničile). Prikazal je tudi uničevanje gnezd s pomočjo injiciranja insekticida oziroma aktivne učinkovine premetrin v gnezdo. Tina Belej je predstavila načrt, ki vključuje zgodnje obveščanje o odkritju azijskega sršena v Sloveniji, predlog ukrepov za hitro odstranitev, izvedbo ukrepov in komunikacijo, ki bi jo lahko vodil zavod skupaj z drugimi službami. »Čebelarji in drugi, ki bi odkrili azijskega sršena, naj to nemudoma sporočijo prek spletne aplikacije na strani www.invazivke.si oziroma na elektronski naslov invazivke@zrsvn.si!« je še pozvala Belejeva iz Zavoda RS za varnost narave.
