Na ogled zamisli ureditve obale med Koprom in Izolo

V občini Koper ni niti metra neokrnjene naravne obale, je na otvoritvi razstave poudaril koprski župan Aleš Bržan, njegov izolski kolega Milan Bogatič pa je dodal, da tudi v sosednji občini stanje ni veliko bolje. Osnovno vodilo zmagovalcev natečaja je bilo ohranjanje obstoječih kakovosti prostora, je povedala ena od avtoric, krajinska arhitektka Ana Tepina iz Landstudia 015.

Kot kakovost so prepoznali odprto krajino s širokim pogledom na morje in na obe mesti, razmerje med vertikalnostjo klifa in horizontalnostjo morja ter drevored pinij. Nove dejavnosti bi zato umeščali predvsem v že urbanizirane dele obeh mest.

Strokovna komisija je posebej pohvalila načrtovani prečni profil, po katerem bi bila tik ob morju, na trasi bivše ozkotirne železnice, po novem pešpot. Ob njej bi bil zeleni pas z novim drevoredom, nato tekaška steza, kolesarska steza in pod klifom obstoječi drevored pinij.

Zeleni pas bi na nekaj mestih prekinili s programi, ki vključujejo tako kopališko infrastrukturo kot predstavitev naravnih in kulturnih danosti ter drugih vsebin, na primer leseno ploščad s predstavitvijo potopljene ladje Rex v njeni izvirni dolžini. Na odseku med kopališčem Žusterna in Moletom so predvideli leseno ploščad, s katero bi razširili sprehajalne in kopalne površine. Ob poti naj bi zgradili tri pomole za pomorski potniški promet.

Načrt predvideva tudi umik avtokampa Jadranka, je posebej poudaril Bogatič. Želi si, da bi hkrati uredili tudi bližnje območje Rude, zato so lastnici ponudili nadomestno zemljišče, je povedal.

Vrednost projekta so avtorji ocenili na 17 milijonov evrov, od tega skoraj šest milijonov v izolski, preostanek v koprski občini. Občini si želita pridobiti tudi evropska in državna sredstva. Župana sta poudarila, da je urejanje morja pristojnost države.

Projekt je zastavljen tako, da ga lahko občini začneta ob različnih časih, predvsem zato, ker sta v različnih fazah pri sprejemanju prostorskih načrtov. Izola zaostaja, saj mora sprejeti še občinski prostorski načrt, nato pa še podrobnega.

Bržan je pojasnil, da bodo morali zmagovalci natečaja najprej dodelati projekt, da bo pripravljen za pridobitev gradbenega dovoljenja. Po pridobitvi bo morala občina objaviti razpis za izbor izvajalca del. Najbolj realna ocena je, da bi lahko začeli z deli leta 2027, je povedal.

Javni natečaj sta oktobra lani razpisali občini Izola in Koper v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije. Prvo nagrado je prejel Landstudio 015 oziroma avtorji Ana Tepina, Jana Kozamernik, Maja Vodlan, Saša Kolman, Zala Dimc, Mark Koritnik in Martina Tepina.

Razstava natečajnih rešitev bo v skladišču Libertas na ogled do 14. aprila, od torka do sobote med 17. in 20. uro. Maja bo razstava gostovala v izolski Manziolijevi palači.