Mestna občina Maribor je občanke in občane na javni razgrnitvi predloga občinskega prostorskega načrta seznanila s prihodnjimi arhitekturnimi načrti v našem mestu. Na predlog je prispelo tudi 633 pripomb, med drugim jih je bilo več na isto temo. Veliko pripomb se je nanašalo na vloge za spremembo namembnosti zemljišča, številne pa so se nanašale tudi na regulacijo prometnega režima, med drugim tudi na spremembe, ki jih želi mestna občina uvesti na območju “Bumeranga” v Mestni četrti Tabor, ki pa niso bile predmet prostorskega načrta.

V načrtu več stolpnic, med njimi tudi 18-nadstropna

Nekatere pripombe so v preteklosti že močno odmevale v javnosti, med drugim tudi pripombe glede stolpnic, ki bi lahko v bodoče zaznamovale podobo Maribora. Občina je namreč prostorski načrt pripravila na podlagi starejše urbanistične zasnove mesta, ki pa predvideva gradnjo višjih večnadstropnih stavb ob prometnih vpadnicah.

V občinskem prostorskem načrtu je na območju EUP RT-23 (območje med Gosposvetsko in Vrbansko ulico) dopustna izgradnja stanovanjsko poslovnega objekta s podzemno garažo do etažnosti P+18. Dopustna je izvedba več kletnih etaž. Prometno se mora območje navezati na krožišče na Gosposvetski cesti.

Občani, ki živijo med Gosposvetsko in Vrbansko cesto, so se v odziv na prostorski načrt združili v civilno iniciativo, v kateri opozarjajo na ignoriranje javnega interesa pri pripravi občinskega prostorskega načrta ter nasprotujejo grobim posegom v življenjsko okolje. Med drugim bi namreč prav na omenjenem območju, lahko nastala prava “urbanistična atomska bomba”, in sicer 18-nadstropna stolpnica z večnadstropno kletno garažo. Gre za megalomanski projekt ob poslovni stavbi Meltala, ob rondoju na Gosposvetski cesti.

Čeprav je rok za oddajo pripomb na občinski prostorski načrt že končan, bodo v civilni iniciativi 23. avgusta organizirali srečanje z Mestno četrtjo Koroška vrata v Razstavnem salonu Urban (Grajska 7) ob 17. uri.

Poleg stolpnice na Gosposvetski pa občinski prostorski načrt predvideva gradnjo večnadstropnih stavb tudi na drugih območjih. Na območju EUP TA-15, ob Titovi cesti, nasproti Univerzitetnega kliničnega centra ob novem nadvozu, je dopustna gradnja nestanovanjskih stavb do največ deset nadstropij. Prometno bi se moral objekt navezati na Titovi cesto, hkrati pa bi morali zagotoviti tudi dostop za pešce. Sicer pa je bilo trenutno degradirano območje v preteklosti že del megalomanskih načrtov.

Že v preteklosti je imela namreč Mestna občina Maribor vizijo, da bi na t.i. železniškem trikotniku na desnem bregu Drave zaživel nekakšen “mariborski Manhattan”, in sicer 177.000 kvadratnih metrov stanovanjskih, poslovnih, kongresnih in hotelskih površin. Z idejo, da bi tam stale 34- in 24-nadstropne stolpnice pa je simpatiziral tudi nekdanji mariborski župan Franc Kangler, saj bi Manhattan poleg središča takratne kulturne prestolnice poskrbel tudi za metropolitanski izgled našega mesta.

Očitno pa občina na sicer spregledano območje v mestni četrti Magdalena ni pozabila, saj ima z njim velikopotezne načrte. Železniški trikotnik namreč namerava spremeniti v mobilnostno vozlišče. Za koordinacijo projekta, ki bo trajal predvidoma do leta 2025, skrbi Regionalna razvojna agencija (RRA), kjer si prizadevajo za možnost parkiranja v povezavi z železniškim prometom, v prihodnje pa bi zgradili tri železniška postajališča in parkirišče Park+ Ride (P+R ) s 1400 mesti, ki bi jih namenili tudi širitvi UKC-ja in Medicinske fakultete, dopolnili pa z električnimi polnilnicami in izposojo koles.

Na območju EUP TA-108, ob Jadranski cesti je prav tako dopustna gradnja večstanovanjskih stavb in nestanovanjskih stavb z največ desetimi nadstropji. Pritličja stavb bi namenili javnemu programu in dejavnostim, garaže pa bi umestili v kletne prostore. V sklopu novih objektov bi uredili tudi ozelenitev.

Nov občinski prostorski načrt pa sicer predvideva številne novogradnje, med drugim na Pobrežju in Radvanju.

Vila bloki v Bresternici brez odobravanja krajanov

Med pripombami na občinski prostorski načrt so bile številne vezane tudi na novo prometno ureditev Trga revolucije in novogradnje na Dvořakovi ulici, ki predvideva 60 novih stanovanj za mlade in mlade družine.

Glavni most bi v bodoče tako zaprli, Ljubljanska in Dvořakova ulica bi postali dvosmerni, stekali bi se v krožišče na Trgu revolucije pred Mariborskim dvorom. Promet bi bil omejen na 30 kilometrov na uro, vse prehode za pešce na območju bi dvignili. Verstovškovo in Ulico Moše Pijada bi za promet zaprli, namenjeni bi bili le dostopu stanovalcev. Ruška bi bila slepa, ponovno dvosmerna, a dostopna le iz zahodne smeri, parkirna mesta tam bi ukinili. Po mnenju načrtovalcev je namreč sedanji sistem enosmernih ulic bolj težava kot rešitev. Glavni prometni tok bi tako tekel po Dvořakovi čez trg in naprej po Pobreški cesti.

Večina pripomb izraža nestrinjanje z načrti glede prometnega vozlišča na desnem bregu Drave, saj bi s tem še dodatno obremenili prostor, povečali gostoto prometa, povečali nevarne vplive tranzitnega prometa, hkrati pa povečali tudi izpušne pline in hrup. Veliko nasprotnikov je mnenja, da bo občina z načrtovanim posegom trg razvrednotila. Ob tem poudarjajo, da bi večji gradbeni posegi vplivali tudi na del mesta, kjer se nahajajo spomeniško zaščitene zgradbe, stare tudi več desetletij. 

Veliko prahu so že v preteklosti dvignili tudi občinski načrti, da bi na območju nekdanjega motela Jezero mariborska občina gradila vila bloke. Družba Mestne nepremičnine, katere ustanoviteljica in 100-odstotna lastnica je Mestna občina Maribor, je z nakupom zemljišča v Bresternici začela z gradnjo stanovanjskih blokov. Na parceli, v velikosti 30.110 kvadratnih metrov, je v skladu s projektno nalogo občine možno izgraditi kar 216 stanovanj. Gre za ti. vila bloke, kar zagotovo kaže na to, da bi temu bil namenjen velik del zemljišč, skupno namreč merijo 23.328 kvadratnih metrov bruto površine.

Gradnja je že dovoljena, krajani pa si želijo predvsem vsebin, kot so na tem območju v preteklosti že bile. Na zemljiščih nekdanjega motela ne želijo stanovanjskih gradenj, ampak akvarij, mini golf, slaščičarno, postajališče za nekaj avtodomov, mini živalski vrt, gibalni park in podobno. Na občini nameravajo izvesti še javno razpravo in urbanistični natečaj.

Samostojne hiše na Marčičevi ja, bloki ne

Poleg iniciative, ki nasprotuje novogradnji na Gosposvetski, se je oblikovala tudi iniciativa Marčičeva, ki nasprotuje nekoliko manj velikopoteznim, a vendarle invazivnim načrtom v bližini mestnega parka. Mariborska občina tako na območju Marčičeve ulice v prostorskem načrtu predvideva novogradnje, po mnenju nasprotnikov pa bi slednje poslabšalo dosedanjo prometno ureditev in pomenili geološko nevaren poseg v okolje. Novogradnje bi lahko ogrozile tudi obstoječe hiše. Marčičeva ulica ima v spodnjem delu meščanske vile, zgrajene v času Kraljevine Jugoslavije, med njimi so nekatere tudi spomeniško zaščitene (na številki 1 je denimo Hutterjeva vila), v zgornjem delu ulice pa se nahaja naselje vrstnih hiš iz 60. let preteklega stoletja. Omenjeno naselje se razteza tudi na območje Vinarske ulice, v tistem času pa je veljalo za enega arhitekturno in urbanistično celovito zasnovanih naselij.

Nekateri objekti so bili že obnovljeni, z večjimi posegi pa se stanovalci ne strinjajo, saj bi iznakazili podobo tega dela mesta in posegli v aktualno prometno ureditev.

Na Marčičevi ulici je dvosmerni promet že otežen, velik del ceste pa nima pločnika, zato je infrastruktura že sedaj preobremenjena glede na potrebe. V civilni iniciativi tako pozivajo, da bi mariborska občina na omenjenem območju ohranila obstoječe naselje individualnih hiš. Podpirajo idejo, da občina na omenjenem območju omogoči gradnjo samostojnih in vrstnih hiš, nikakor pa ne blokov in večstanovanjskih hiš.

Obenem v iniciativi pozivajo, da mestna občina ustavi vse arhitekturne in urbanistične načrte za gradnjo in prenovo na Marčičevi ulici. Na Mestni občini odgovarjajo, da ne morejo ustaviti postopkov, ki jih je investitor že uvedel, obenem pa zagotavljajo, da naj bi na Marčičevi potekala le gradnja dvojčkov ter eno- in dvostanovanjskih stavb.