Pregled - svet, 3. 4. (četrtek)

WASHINGTON - Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo naznanil uvedbo 10-odstotnih carin na uvoz iz vsega sveta, kar bo začelo veljati v soboto, 5. aprila, ter še višje carine za okrog 60 držav in EU, ki bodo vstopile v veljavo 9. aprila. Za uvoz iz EU je uvedel 20-odstotne carine, iz Kitajske pa 34-odstotne. Veljati so začele tudi 25-odstotne ameriške carine za uvoz vseh avtomobilov in lahkih tovornjakov v ZDA, ki so stopile v veljavo opolnoči po washingtonskem času oz. 06.00 po srednjeevropskem času. Carine bodo maja začele veljati tudi za avtomobilske dele.

BRUSELJ/PARIZ/BERLIN - Sredina napoved ameriškega predsednika Donalda Trumpa uvedbe carin na večino uvoza blaga v ZDA je naletela na ostre odzive držav po Evropi in vsem svetu. Evropska unija je ZDA pozvala k dialogu, obenem pa napovedala odločne ukrepe za zaščito svojih interesov. Ob tem se vrstijo opozorila, da bodo carine prizadele tudi ameriško gospodarstvo. Nemčija podpira iskanje "sporazumne rešitve" z ZDA glede novih carin, vendar je hkrati opozorila, da je unija pripravljena vrniti udarec. Francoski predsednik Emmanuel Macron je sklical sestanek predstavnikov vseh sektorjev, ki jih bodo prizadeli ameriški ukrepi. Predsednica italijanske vlade Giorgia Meloni je menila, da se je treba izogniti trgovinski vojni.

WASHINGTON - Ameriški predsednik Donald Trump je po pretresih na svetovnih delniških trgih zaradi napovedanih carin na uvoz blaga prepričan, da bodo ZDA postale "precej močnejše". V odzivu na družbenem omrežju Truth Social je današnje dogajanje po svetu glede napovedanih carin primerjal z zdravniškim posegom. "Operacija je končana! Pacient je preživel in okreva," je zapisal. Kasneje je dejal še, da bodo delnice kljub carinam "zacvetele".

BRUSELJ - Ameriške carine na uvoz iz EU v višini 20 odstotkov so daleč od vzajemnih, kot jih je označil predsednik ZDA Donald Trump. Partnerici sta si bili po medsebojni carinski obravnavi uvoženega blaga precej blizu. Na Evropski komisiji po neuradnih informacijah posledice carin še analizirajo. Od analize bodo odvisni tudi protiukrepi, katerih podrobnosti še niso znane. Pristojni evropski komisar Maroš Šefčovič ima prve pogovore s predstavniki ZDA predvidene v petek.

PEKING/TOKIO/SEUL/NEW DELHI/CANBERRA/SINGAPUR/FRANKFURT - Kitajska ostro nasprotuje novim ameriškim carinam na uvoz blaga. Ob tem so v Pekingu napovedali sprejetje protiukrepov za zaščito interesov. Na Tajvanu so carine označili za nerazumne, na Japonskem za obžalovanja vredne, v Avstraliji pa za neupravičene. Indeksi na osrednjih borzah v Aziji in Evropi so se po Trumpovi predstavitvi obarvali rdeče, ob tem so carine pocenile nafto in podražile evro.

OTTAWA - Kanadski premier Mark Carney je napovedal 25-odstotne carine na uvoz določenih avtomobilov iz ZDA, ki niso pokriti s sporazumom o prosti trgovini med ZDA, Kanado in Mehiko (USMCA). Predsednik ZDA Donald Trump v sredo Kanade in Mehike ni vključil v vzajemne carine, saj je proti obema državama že prej uvedel 25-odstotne carine na ves uvoz, ki ni krit z določili USMCA. Če bi se obe državi z Washingtonom uspeli dogovoriti za odpravo teh carin, pa ju avtomatično čakajo 12-odstotne carine za uvoz, ki ga USMCA ne krije.

WASHINGTON - Ameriška gospodarska združenja so večinoma kritična do novih carin na uvoz blaga iz vsega sveta. Med drugim so izrazila zaskrbljenost zaradi vpliva carin na njihovo poslovanje in opozorila, da se bodo posledično zvišale cene za ameriške potrošnike. Te carine bodo okrepile inflacijo, vodile v ukinitev delovnih mest in lahko povzročijo recesijo ameriškega gospodarstva, je opozoril glavni izvršni direktor Združenja za potrošniško tehnologijo Gary Shapiro.

WASHINGTON - Številni opazovalci v ZDA so ugotovili, da je vlada ameriškega predsednika Donalda Trumpa pri uvedbi carin uporabila neobičajno metodologijo, ki med drugim upošteva le primanjkljaj v blagovni menjavi, ne pa tudi ameriškega presežka v trgovini s storitvami. Novinar James Surowiecki trdi, da predsednikove carine slonijo na poenostavljeni formuli, ki trgovinski primanjkljaj ZDA s posamezno državo deli z njenim izvozom v ZDA.

BUDIMPEŠTA/HAAG - Madžarska vlada je napovedala, da bo izstopila iz Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC), češ da je postalo politično. Odločitev je Budimpešta naznanila v času obiska izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, za katerega je ICC razpisal priporni nalog. Netanjahu se je Orbanu zahvalil za to odločitev in sodišče označil za pokvarjeno organizacijo. Izstop sicer začne veljati šele leto dni po vlogi in sodišče s sedežem v Haagu je vztrajalo, da ima Madžarska še vedno dolžnost sodelovati s sodiščem. Kritične do napovedi Budimpešte so bili zunanji ministri nekaj evropskih držav, med njimi Slovenije, Nemčije in Poljske.

BRUSELJ - ZDA ne načrtujejo nenadnega umika svojih sil iz Evrope, je ob začetku dvodnevnega zasedanja zunanjih ministrov zveze Nato v Bruslju povedal generalni sekretar zavezništva Mark Rutte. Hkrati je priznal, da ZDA svojo pozornost vse bolj usmerjajo na Kitajsko in druge države ter da se mora Evropa na to pripraviti. Pozdravil je prizadevanja članic v zadnjih letih za krepitev obrambnih izdatkov, a vseeno opozoril, da je treba storiti več.

BRUSELJ - Ameriški državni sekretar Marco Rubio se je zavzel za zvišanje obrambnih izdatkov članic zveze Nato na pet odstotkov BDP. Pred začetkom dvodnevnega zasedanja zunanjih ministrov Nata v Bruslju je tudi zavrnil dvome o zavezanosti predsednika ZDA Donalda Trumpa zavezništvu, si pa želi, da bi članice namenjale več za obrambo, dvignile izdatke na pet odstotkov BDP in okrepile zmogljivosti za izpolnjevanje svojih pogodbenih obveznosti.

WASHINGTON - Ruski pogajalec Kiril Dmitrijev, ki je sodeloval na rusko-ameriških pogovorih o Ukrajini v Savdski Arabiji, je sporočil, da je obiskal Washington. Namen obiska so bili pogovori s predstavniki administracije ZDA z namenom krepitve odnosov med državama, je dodal. To je prvi obisk visokega ruskega uradnika v ZDA od začetka vojne v Ukrajini. Sestal naj bi se tudi s posebnim ameriškim odposlancem za Bližnji vzhod Stevom Witkoffom, ki je marca obiskal Moskvo.

NUUK - Danska premierka Mette Frederiksen je v sredo prispela na tridnevni obisk Grenlandije in v luči ameriških ozemeljskih teženj poudarila pomen enotnosti. Frederiksen je na Grenlandijo prispela v času, ko se dansko avtonomno ozemlje sooča z odkritimi grožnjami ameriške vlade o prevzemu otoka. Kasneje je poudarila še, da si ZDA ne morejo kar priključiti ozemlja druge suverene države.

DAMASK - Izraelska vojska je v sredo izvedla niz novih napadov v Siriji, med drugim je ciljala tudi prestolnico Damask. Lokalne oblasti z jugozahoda države medtem poročajo o devetih civilnih žrtvah obstreljevanja, ki je sledilo dodatnemu napredovanju izraelskih kopenskih sil. Sirska vlada je napade obsodila in označila kot grobo kršitev mednarodnega prava, namenjeno povečanju trpljenja sirskega ljudstva.

GAZA - Izraelska vojska nadaljuje smrtonosne napade na Gazo, kjer je bilo po poročanju katarske televizije Al Jazeera ubitih najmanj 41 ljudi. Najhuje je znova na severu Gaze, kjer je Izrael ukazal novo evakuacijo civilistov. V zadnjih 24 urah je bilo po podatkih zdravstvenega ministrstva ubitih 97 Palestincev. Nova noč napadov je sledila sredinemu obstreljevanju zdravstvenega objekta na severu razdejane enklave, v katerem so izraelske sile ubile 19 ljudi, večinoma otroke.

SARAJEVO/BANJALUKA - Avstrija in Nemčija bosta predsedniku Republike Srbske Miloradu Dodiku prepovedali vstop v državo, sta med obiskom v Sarajevu v skupni izjavi napovedali avstrijska zunanja ministrica Beate Meinl-Reisinger in nemška državna sekretarka za evropske zadeve Anna Lührmann. Prepoved naj bi veljala tudi za predsednika vlade Republike Srbske Radovana Viškovića in predsednika narodne skupščine Nenada Stevandića, podoben ukrep bi lahko kmalu sprejelo še več članic EU.

NOVI SAD - Iz Novega Sada proti Strasbourgu je davi s kolesi krenilo 80 študentov in članov akademske skupnosti. V Strasbourg so se podali, da bi Svet Evrope in Evropski parlament opozorili na študentske zahteve in trenutne razmere v Srbiji. V Strasbourg nameravajo prispeti predvidoma čez 12 dni. Tam se bodo obrnili na Svet Evrope in Evropski parlament, nato pa se bodo 17. aprila z avtobusom vrnili v Srbijo.

ISTANBUL - Turške oblasti so pridržale 11 ljudi, osumljenih širjenja poziva k bojkotu podjetij, ki veljajo za provladna. Po navedbah tožilstva v Istanbulu so preiskavo proti njim sprožili zaradi suma širjenja "sovraštva in diskriminacije" v javnosti. Do pridržanja enajsterice prihaja v času poglabljanja politične krize v Turčiji, ki so jo po aretaciji istanbulskega župana Ekrema Imamogluja zajeli množični protesti, med katerimi je bilo aretiranih skoraj 2000 ljudi.

ATENE/ANKARA - V brodolomu čolna z okoli 30 migranti blizu grškega otoka Lezbos v Egejskem morju so umrli štirje prebežniki, rešili so jih 23, je sporočila grška obalna straža. V Egejskem morju ob vzhodni turški obali je prav tako potonil napihljiv čoln z migranti, pri čemer je po navedbah urada guvernerja okrožja Ayvacik in turške obalne straže utonilo najmanj devet prebežnikov, 25 pa so jih rešili.

NAYPYITAW - Število smrtnih žrtev uničujočega potresa, ki je stresel Mjanmar, je preseglo 3000, so sporočile tamkajšnje državne oblasti. Šest dni po potresu še vedno pogrešajo 341 ljudi, iskanje morebitnih preživelih se nadaljuje. Reševalci in humanitarni delavci so prispeli iz 17 držav s skoraj 1000 tonami zalog in materiala za pomoč. Razmere v državi bi lahko otežilo napovedano večdnevno obilno deževje.