Med finalisti so bili sicer še afganistanski predsednik Ašraf Gani, sirski diktator Bašar al Asad, turški predsednik Recep Tayyip Erdogan in bivši avstrijski kancler Sebastian Kurz.
A žirija šestih novinarjev in strokovnjakov je za zmagovalca brez težav izbrala "krutega zadnjega diktatorja Evrope" in "postsovjetskega avtokrata", so zapisali na spletni strani OCCRP in dodali, da je bila odločitev o nagrajencu tokrat prvič po desetletju sprejeta soglasno.
Lukašenko se je namreč, kot so zapisali, v minulem letu proslavil na številne načine: s prelivanjem državnega denarja v žepe oligarhov, ki so blizu njegovi družini, s prestrezanjem Ryanairovega potniškega letala, na katerem je bil beloruski disident, z ustvarjanjem migrantske krize na meji z EU, s širjenjem dezinformacij in lažnih zdravil za covid-19 ter še marsičem.
67-letni "batka" ali oče beloruskega naroda, kot označuje samega sebe, je na oblasti že vse od leta 1993, tudi s pomočjo volilnih prevar ter nasilnega zatiranja kritične opozicije in protestov, pri čemer ga podpira Kremelj. Vsakemu, ki se drzne izzvati "batko", grozi usoda, kakršna je doletela disidenta Romana Protaseviča, ki sedem mesecev po tem, ko so ga odvedli z Ryanairovega letala, ostaja za zapahi, ali Sergeja Tihanovskega, ki je bil nedavno obsojen na 18 let zapora zaradi organizacije lanskih protivladnih protestov.
"Tudi Gani si zagotovo zasluži nagrado. Bil je osupljiv tako v svoji korupciji kot neverjetni nesposobnosti. Lastne ljudi je pustil na cedilu, jih prepustil trpljenju in smrti, da bi lahko živel med skorumpiranimi nekdanjimi državnimi uslužbenci v moralni greznici, kar so Združeni arabski emirati," je dejal žirant in raziskovalni novinar ter soustanovitelj in urednik OCCRP Drew Sullivan.
Asad je Sirijo popeljal v uničevalno državljansko vojno ter pokradel na stotine milijonov dolarjev, medtem ko se oklepa oblasti. Erdogan nadzoruje skorumpirano vlado, ki je s pomočjo državnih bank prala kitajski denar za iransko nafto, so glede preostalih treh finalistov zapisali pri OCCRP, medtem ko so pri četrtem, Kurzu, naredili napako.
Označili so ga namreč kot enega vodilnih politikov avstrijskih svobodnjakov (FPÖ) - stranke, katere člani so na videoposnetku, narejenem na skrivaj brez njihove vednosti, osebi, ki se je predstavljala kot ruski poslovnež, obljubljali vladne pogodbe v zameno za pozitivno novinarsko poročanje.
Pri OCCRP so očitno pomešali dve aferi - afero Ibiza iz leta 2019, ki je odnesla tedanjega podkanclerja in vodjo FPÖ Heinza-Christiana Stracheja ter precej novejšo afero, ki je očrnila del ljudske stranke (ÖVP) in po kateri je Kurz odstopil z mesta predsednika vlade in nato še stranke, nato pa nedavno napovedal popoln umik iz politike.
OCCRP - leta 2006 ustanovljen projekt poročanja o organiziranem kriminalu in korupciji - je konzorcij preiskovalnih središč, medijev in novinarjev, ki delujejo v vzhodni Evropi, na Kavkazu, v Srednji Aziji in Srednji Ameriki. V minulih letih so nagrado OCCRP med drugim prejeli predsedniki Brazilije Jair Bolsonaro, Filipinov Rodrigo Duterte, Črne gore Milo Đukanović in Rusije Vladimir Putin.