Novo platformo so poimenovali Super e-Platform, baterije v električnih vozilih, zasnovanih na novi platformi, pa naj bi že po petih minutah polnjenja omogočale novih 400 kilometrov dosega.
Višja napetost in višje polnilne moči
Super e-Platform naj bi bila zasnovana na 1000-voltni električni arhitekturi, kar je nov mejnik zasnove električnih vozil, saj so aktualni električni modeli s trenutno najvišjo močjo polnjenja zasnovani na 800-voltni oziroma 900-voltni električni arhitekturi. Nova platforma omogoča polnjenje z najvišjo močjo 1.000 kW in najvišjim tokom 1.000 amperov kar prevedeno v kilometre pomeni, da baterija lahko vsako sekundo pridobi dovolj električne energije za dodatna dva kilometra dosega oziroma, ob upoštevanih izgubah, okrog 400 kilometrov dosega v petih minutah.
Načrtujejo postavitev mreže polnilnic na Kitajskem
Na predstavitvi za javnost je BYD najavil postavitev mreže 4.000 megavatnih polnilnic na Kitajskem, vendar zaenkrat brez postavljenih časovnih okvirjev. Postavitev tako zmogljivih polnilnic ne bo tako preprosta kot gradnja polnilnic z manjšo močjo, saj bodo verjetno potrebna večja vlaganja tudi v nadgradnjo električnega omrežja za njihov priklop. Lokacije novih polnilnic bodo posledično omejene na razpoložljivost in zmogljivosti električnega omrežja, pri kitajski znamki pa zaenkrat še ne razkrivajo nobenih podrobnosti.
Med predstavitvijo so razkrili tudi električna modela Han L in Tang L, ki sta že zasnovana na novi platformi in bosta kmalu na voljo kitajskim kupcem. Ob možnosti hitrejšega polnjenja za njun pogon skrbi nova generacija električnih motorjev, ki se zavrtijo preko 30.000 vrtljajev na minuto in razvijejo preko 500 kW moči. Vstopni različici obeh modelov, za katere bodo morali kitajski kupci odšteti približno 36.000 evrov, naj bi bili na voljo z enim električnim motorjem na zadnji osi in 500 kW (680 KM) moči, medtem ko bodo pogonski sklopi različic z dvema motorjema in pogonom na vsa kolesa ponujali 810 kW (1.101 KM) moči.
Vsekakor predstavitev arhitekture Super e-Platform pomeni naslednji mejnik na področju polnjenja električnih vozil, saj v teoriji že zagotavlja podobno izkušnjo kot pri uporabi klasično gnanih vozil. A na njeno uporabo v praksi žal še vedno vpliva preveč različnih dejavnikov, kar lahko potrdimo vsi, ki smo se že na tak ali drugačen način srečali z električno mobilnostjo.
Avtomobilizem.com (Vir: Inside EVs, Carscoops. Foto: BYD.)
Mnenja uporabnikov
13 komentarjev za "BYD obljublja en megavat polnilne moči"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Zaenkrat samo obljube in kitajska propaganda. Podobno kot pri tistem Yangwang, kjer avto plava v vodi. Najprej naj kdo neodvisno testira stvar, potem bom verjel.
Zanimivo bi tudi bilo izvedeti, kaj se zgodi, ko takšen 1kV avto (to je že napetost, ki daljnovode že uvršča med srednjenapetostne) po prometni nesreči še zgrmi v reko. Ali na hrbtu negibno priplavajo na površino samo potniki avtomobila ali tudi vse ribe v okolici?
Kakšno vezo ima to napetostjo polnjenja? Saj baterije nimajo 1000 voltov.
Zagotovo ne nihče plaval hrbtno, vsaj ne zaradi napetosti. Teoretično bi tvoja ideja funkcionirala samo , če bi avto med polnjenjem, priklopljen na polnilnico z dovolj dolgim kablom, pobegnil v vodo in bi istočasno zatajilo vso varovanje na polnilnici.
Kako lepo ima to vezo z napetostjo polnjenja, sama baterija (skupek 3,7v celic) je tako povezana, da ima na izhodu baterije pred visokonapetostnimi ločitvenimi varovalkami normiramo napetost, ki ustreza arhitekturi. 400v arhitektura ima na izhodu baterije od 300 do 500V, 800V arhitektura na izhodu baterije od 600 do 900V in tako naprej. Napetosti višajo zaradi tega, da se z nižjim polnilnim tokom vnese enako količino energije, manj je izgub zaradi gretja pri velikem toku, in/ali se pohitri polnjenje. A pogoj je, da so celice v bateriji vezane tako (zaporedno) da lahko pritisneš gor npr 800V brez nekega pretvarjanja v nižjo napetost in večji tok. Poenostavljeno: Če hočeš napolniti 10 celic 3,7V z tokom polnjenja 1A, imaš dve možnosti na vsako posebel pripelješ napajanje 4V in 1A, se pravi rabiš 4V in 10A napajalnik in temu primeren debelejši kabel za 10A, ali, druga možnost, celice povežeš eno za drugo in na prvo in zadnjo pripelješ 40V in 1A toka, rezultat bo isti, a rabiš kabel za samo 1A. Bo pa v tem primeru baterija imela na izhodu 37V, ne 3,7. Nimajo zastonj reševalci in gasilci posebne brošure in uvajanje za reševanje prometnih nesreč z EV-ji, nimajo zastonj EV ji debelo izolirane oranžne visokonapetostne kable in visokonapetostne varovalke, ki v primeru težav ločijo battery-pack od instalacije itd. In, kot sem prej sarkastično dodal ribe, stvari lahko zatajijo, sploh, če je bil prej avto pošteno prerukan v nesreči.Na hitro je tu še en link, ne da se mi drugih iskat: https://www.power-sonic.com/blog/400v-vs-800v-charging/
Toliko o moji teoriji, ki “ne funkcionira” v praksi.
Mešaš jabolka in banane. Lep članek o polnilni arhitekturi, ki pa nima nobene veze z izhodno napetostjo baterije (skupina povezanih celic).
Nihče ne bo plaval hrbtno.
https://evkx.net/technology/battery/batterypack/
Ti poiščem še kakšen link? To sem ti poskušal dopovedati v prejšnjem postu. Če se ne razumeš v elektriko in sestavo in polnjenje baterij, ne trdi kar nekaj tja v tri dni. Battery pack ima voltažo arhitekture. To bi, če bi natančno prebral, kar piše v prvem linku, videl tudi sam, ali ti mogoče tudi angleščina ne gre? Zakaj pa ti ne prilepiš kakšnega linka, kjer boš dokazal, da ima ev battery pack naprimer 12 V? Ali sploh razumeš, kaj je vzporedna, zaporedna in kombinirana vezava posameznih celic v battery pack?
Jabolka in banane se lepo zmešajo v sok. 12v in 1000V se pa malo manj lepo meša med sabo.
Če te skrbi hrbtno plavanje, se izogibaj takšnih avtov. Drugega ti ne morem rečt.
Nimam volje do filozofiranja in iskanja člankov. Vsak po svoje.
Nimaš volje do filozofiranja? Te je kdo silil, da se vtakneš v moj post, potem napišeš neko trditev, da na bateriji EV-ja ni 1000V, da napetost polnjenja nima nobene veze z napetostjo baterije, da mešam banane in jabolka, sam pa ne podaš nobene oprijemljive trditve koliko naj bi bila po tvoje napetost baterije (12, 24, mogoče celo 48V?). Očitno ti osnove elektrotehnike niso jasne, kregal bi pa se vseeno? In potem, ko mogoče vendarle nekaj prebereš in vidiš, da si v slepi ulici, naenkrat nimaš volje do filozofiranja? Bravo, ne filozofiraj več, dobi si drugo temo in tam sprobaj s svojim neznanjem nekaj dokazati, če ti ne bo šlo, pa napiši, da ne boš več filozofiral.
Kdo si ti, da se ti moram nekaj dokazovat. Svoje znanje na področju ekeltronike (tudi fizike in še kaj) sem dokazoval v šoli in to z zelo visokimi ocenami.
Ne čutim potrebe po kreganju, mnenje lahko povem brez tvojega dovoljenja.
Da se ne boš razpihnil pri svojem prsenju. Če imaš takšno potrebo, pa kar izvoli.
Pravkar sem si naredil smuti iz jabolke in dveh banan za zajtrk. Zelo je dober.
Nisi rekel, da nimaš volje do filozofiranja? Spet se izmikaš odgovoru? Javno si zatrdil, da na bateriji ni visoke napetosti in da napetost polnilnice (arhitekture) nima nobene veze z napetostjo baterije. S to trditvijo si zavedel vsakega, ki je to prebral. Sedaj dokaži to, da bo vesoljna Slovenija vedela, da na bateriji ni visoke napetosti in kakšna sploh je. Jaz sem ti podal 2 dokaza za mojo trditev.
Citat: “za njun pogon skrbi nova generacija električnih motorjev, ki se zavrtijo preko 30.000 vrtljajev na minuto”.
Ne razumem, naj mi nekdo razloži, kako in kje je 30.000 obratov uporabno pri pogonu avtomobila? A je elektromotor povezan na menjalnik z prestavnim razmerjem 1:35 da pridemo na hitrost 100 km/h? In, če je to neuporabno, zakaj se 30,000 obratov oglašuje kot prednost?
… in v vsakem polnilnem parku deset takšnih priključkov… pri nas bo potreben referendum ne za drugo, temveč tretjo JE…
Važno je, da kupiš tak avto, ne to, kje in če sploh ga boš lahko polnil.