"Kar sta na policiji počela Žakelj in Tonin, je absolutno sporno"

Kaj o akciji poslancev NSi na policiji, kjer so preverjali, ali kriminalisti prisluškujejo posameznikom blizu stranke, pravijo strokovnjaki? In zakaj je to sporno?

Avtor: Primož Cirman / Tomaž Modic
sreda, 24. 4. 2024, 18:00


1701778337-dsc9818-01-1701778319724
Dr. Miroslav Žaberl (na fotografiji) je kritičen do ravnanja poslancev NSi, vendar hkrati poudarja, da zakon tega izrecno ne prepoveduje.
Sašo Radej

"To, kar je storila parlamentarna komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (KNOVS), je absolutno sporno. Gre za tipični phishing oziroma ribarjenje za podatki, ki bi jih lahko uporabil sebi v prid. S strokovnega vidika ne smemo pristati na takšen nadzor, saj je zelo blizu zlorabi."

S temi besedami se je dr. Miroslav Žaberl z mariborske fakultete za varnostne vede odzval na naše današnje razkritje, da sta Janez Žakelj in Matej Tonin, poslanca KNOVS iz vrst NSi, novembra lani na generalni policijski upravi preverjala, ali kriminalisti prisluškujejo nekaterim osumljencem v preiskavi poslov Darsa. Med njimi sta nekdanji prvi mož Darsa Valentin Hajdinjak in bivši vodja področja vzdrževanja na Darsu Damijan Jaklin. Oba sta dolgoletna člana NSi.

Jutri razkrivamo novo ime, ki je bilo na spornem seznamu telefonskih številk. Tudi to se pojavlja v aferi Dars.

"Zagotovo gre za nestrokovno delo KNOVS. Ne morem pa reči, da je šlo za nezakonito dejanje. Zakon namreč tega izrecno ne prepoveduje, saj očitno nihče ni predvidel, da bi se lahko kdaj zgodilo kaj takega. Zato je tudi vprašanje, ali bi lahko poslance tudi v primeru dokazane zlorabe doletela kakšna sankcija. Kot je nekoč dejala Zdenka Cerar, 'vsaka svinjarija še ni kaznivo dejanje'," je poudaril Žaberl, ki je bil do leta 2015 vodja direktorata za policijo in druge varnostne naloge pri ministrstvu za notranje zadeve.

Preberite še:
Afera Dars: poslanca NSi na policiji preverjala, ali prisluškujejo Hajdinjaku

Član KNOVS zahteval pojasnila in nujno sejo

Medtem je član KNOVS Teodor Uranič, sicer poslanec Svobode, zahteval sklic nujne seje komisije zaradi vse glasnejših očitkov, da naj bi pri nadzoru na policiji šlo za preseganje pooblastil in opustitev dolžnosti varovanja zaupnih podatkov. Pričakuje, da bosta Žakelj in Tonin pojasnila, kdo, kako in zakaj je posredoval telefonske številke, ki sta jih nato "nadzirala" na policiji, ter ali sta informacije o morebitnih ukrepih zoper posamezne telefonske številke razkrivala njihovim uporabnikom.

Poslanca NSi Janez Žakelj in Matej Tonin sta že lani jeseni na policiji preverjala, ali kriminalisti prisluškujejo nekaterim osumljencem v preiskavi poslov Darsa.
Poslanca NSi Janez Žakelj in Matej Tonin sta že lani jeseni na policiji preverjala, ali kriminalisti prisluškujejo nekaterim osumljencem v preiskavi poslov Darsa.
Sa.R.

Kot smo razkrili, so novembra lani, nekaj dni po odhodu Hajdinjaka z Darsa, trije člani KNOVS obiskali generalno policijsko upravo, da tam opravijo izredni nadzor. Po naših informacijah sta Žakelj in Tonin ob prihodu predložila tudi daljši seznam telefonskih številk. Zanimalo naj bi ju, ali gre za telefonske številke, zoper katere kriminalisti izvajajo prikrite preiskovalne ukrepe, torej jim prisluškujejo. Pri tem nista razkrila, čigave so.

Šele čez več mesecev naj bi se izkazalo, da sta bili na seznamu, ki sta ga prinesla Žakelj in Tonin, tudi telefonski številki Hajdinjaka in Jaklina, dveh osumljencev v preiskavi poslov Darsa. Toda ob tem sta Žakelj in Tonin očitno na enak način preverjala še ljudi iz poslovnih omrežij NSi, ki jih je mogoče najti v poslih z državo. Med drugim naj bi bili na seznamu tudi telefonski številki odvetnice Nine Zidar Klemenčič in primorskega podjetnika Sebastjana Vežnaverja.

Preberite še:
To je lobist, ki je Hajdinjaka "odnesel" z Darsa

NSi: povod za nadzor obvestilo posameznika o domnevno nezakonitem prisluškovanju

Žakelj je naše poročanje danes označil za »laži in podtikanja«. Toda na vprašanje, ali je na policiji preverjal, če ta izvaja prikrite preiskovalne ukrepe na posameznih telefonskih številkah, že drugi dan ni odgovoril. "Nadzor je bil označen s stopnjo tajnosti 'zaupno', zato o vsebini in ugotovitvah ne morem javno govoriti," nam je Žakelj sporočil v torek.

Valentin Hajdinjak je po izbruhu afere odstopil z mesta predsednika uprave Darsa.
Valentin Hajdinjak je po izbruhu afere odstopil z mesta predsednika uprave Darsa.
Marko Vavpotič

Kot so sporočili iz NSi, pa je bil povod za nadzor na policiji "obvestilo posameznika o domnevno nezakoniti uporabi nadzorovanih ukrepov". "Generalna policijska uprava doslej nadzora ni nikoli odložila in je z našo komisijo korektno sodelovala. Informacije, ki so prišle v javnost, so zaupne narave. Kot predsednik KNOVS sem zato odredil pregled revizijske sledi, da se ugotovi, kdo je informacije nezakonito posredoval medijem," je dejal Žakelj.

Kot kaže, nujne seje, ki jo je zahteval Uranič, ne bo. Žakelj je namreč povedal, da mu je že podal pojasnila, in spomnil, da je bil Uranič tudi sam član pooblaščene skupine KNOVS in je prejel zapisnik nadzora na policiji.

Preberite več:
To je oseba, ki je v imenu Snežiča klicala šefa Darsa 
Snežič po aferi Dars zaprl edini bančni račun v Sloveniji

Operativni podatki so uhajali v poročila poslancev

Strokovnjaki medtem opozarjajo na široko polje možnih zlorab KNOVS v politične namene.

"Če na policiji predložite seznam telefonskih številk in zahtevate njihovo preveritev, ne moremo več govoriti o prikritih preiskovalnih ukrepih. Sploh če gre za političnega kolega. To se ne dela na takšen način. Lahko bi počakali na konec postopka, torej preiskave, in šele naknadno preverili, ali je morda prišlo do zlorabe. To je tudi namen zakona," je dejal Žaberl.

Marjan Miklavčič, nekdanji direktor OVS
Marjan Miklavčič, nekdanji direktor OVS
Bobo

"Konkretnega primera ne morem komentirati, ker ga ne poznam. Načeloma pa velja, da KNOVS predstavlja mehanizem parlamentarnega nadzora, namenjen preprečevanju zlorab obveščevalnih in varnostnih služb. Poslanci so dolžni preverjati, ali policija deluje zakonito. Lahko torej preverijo, ali so bili v posameznem primeru prikriti preiskovalni ukrepi odrejeni zakonito, z odredbo sodišča. Niso pa upravičeni do podatkov operativne narave. Med preiskavami v postopke ne smejo posegati," je pojasnil Marjan Miklavčič, nekdanji direktor obveščevalno-varnostne službe ministrstva za obrambo (OVS).

"Ko smo v Sloveniji postavljali mehanizme parlamentarnega nadzora, smo sledili zgledu Nemčije. Žal so se več let pojavljale težave, ker so operativni podatki uhajali v poročila poslancev. Vedno bo obstajalo tveganje zlorabe in prav zato bi morala pri uporabi teh veljati visoka stopnja politične kulture. Interese nekega politika ali stranke se nikoli ne bi smeli postaviti nad interese države. Eden od teh je tudi preiskovanje kaznivih dejanj in drugih deviantnih pojavov," je dodal Miklavčič.