Pediater Denis Baš in specialist javnega zdravja Zoran Simonović v okviru Evropskega tedna cepljenja predstavila stanje in trende cepljenja v Sloveniji, dobre in slabe tuje prakse ter cepiva, ki bi jih bilo smiselno vključiti v program cepljenja.

Simonović je poudaril, da je precepljenost eden najučinkovitejših ukrepov za zaščito pred nalezljivimi boleznimi. Slovenija je po njegovih besedah pri cepljenju otrok in mladostnikov, tudi v evropskem merilu, vsaj pri nekaterih cepljenjih zelo dobra in učinkovita.

Drugače je pri priporočenih cepljenjih. Tako npr. pri gripi za katero se izvaja cepljenje že vrsto desetletij.

"Pri cepljenju proti gripi v Sloveniji pravzaprav nikoli nismo dosegli rezultatov, s katerimi bi bili lahko zadovoljni. V primerjavi z drugimi državami se vseskozi nahajamo nekje na repu evropske lestvice, čeprav smo tudi na tem področju v zadnjih nekaj letih do pandemije beležili porast števila oseb, ki so se odločili za to vrsto zaščite, še posebej pri tistih, pri katerih si želimo, da se cepljenja poslužijo. To so ranljive skupine, pri katerih gripa lahko poteka v težji obliki in tudi se pogosteje razvijejo zapleti," je izpostavil in dodal, da se je v prvi sezoni covida-19 proti gripi cepilo nekje deset procentov slovenske populacije.

Ob tem je poudaril, da če se primerjamo z večino drugih evropskih držav, smo seveda še vedno v spodnjem delu lestvice, saj se v večini evropskih držav proti gripi cepi vsako sezono več kot petdeset odstotkov starejših od petinšestdeset let, v nekaterih državah pa celo petinsedemdeset odstotkov.

Glede ostalih samoplačniških ali pa priporočenih cepljenj je Simonović dejal, da je dostopnost cepiv v Sloveniji relativno dobra proti vsem boleznim za katere obstaja cepljenje in ga je možno opraviti v zdravstvenih domovih ali v ambulantah NIJZ-ja.

Dostopnost pa bi lahko bila, kot je dejal, sicer še boljša, saj v nekaterih drugih državah obstajajo stalna cepilna mesta, proti gripi pa se lahko cepijo ljudje tudi v lekarnah.

Precepljenost proti ošpicam znova visoka

Pediater Denis Baš pa je poudaril, da smo po letih padanja precepljenosti proti ošpicam, mupsu, rdečkam, kjer smo v bistvu prišli že pod prag kolektivne zaščite pod devetdeset odstotkov, v lanskem letu s prvim odmerkom cepljenja proti ošpicam, mupsu, rdečkam spet prišli na petindevetdeset odstotkov. Kar je bil v bistvu porast in je kljub izzivom ob pandemiji zelo dober uspeh.

Foto: BoBo
Foto: BoBo

"Tudi če gledamo v bistvu širše v Evropo ali po svetu, ker vemo, da ošpice niso izkoreninjene in da so zelo nalezljiva bolezen. Če pade precepljenost pod 90 odstotkov, se pojavijo izbruhi te bolezni, kar se dogaja ponekod po svetu," je dejal.

Druga zgodba so po njegovih besedah cepljenja proti davici tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi…, kjer je precepljenost padla pod devetdeset odstotkov. Pri otroških cepljenjih je v času epidemije covida-19 prišlo do zamud, ki se tudi odpravljajo in v teh statistikah še niso zajete.

Pri odločitvah staršev za cepljenje otrok imajo po besedah Baša veliko vlogo pediatri, ki lahko odgovorijo na morebitne dvome staršev glede cepljenja. Ob tem je poudaril, da starši, ki se odločijo, da svojih otrok ne bodo cepili, s tem sprejmejo odgovornost, da bo otrok morda zbolel za boleznijo, kar bi bilo s cepljenjem mogoče preprečiti.

Znižana precepljenost otrok

Predstojnica Centra za nalezljive bolezni na NIJZ-ju Marta Grgič Vitek je na novinarski konferenci v ponedeljek povedala, da se je med pandemijo covida-19 za skoraj vsa rutinska cepljenja znižala precepljenost otrok, razen precepljenost proti mumpsu, ošpicam in rdečkam.