Policija mora zagotavljati prav vsem, da lahko varno izražajo svoja mnenja – je poudaril generalni direktor Policije dr. Anton Olaj in dejal: “Ne moremo in ne smemo favorizirati prav nikogar, to ni naša naloga. Naša naloga je, da zagotovimo varnost. In če še kateremu policistu danes to ni jasno, mu bo jasno v naslednjih dneh.” Izkazalo se je, da ni bil Jaša Jenull tisti, ki je na neprijavljenem shodu ukazal policistom, naj odvedejo Rumene jopiče, pač pa so policisti dobili tak ukaz od vodstva varovanja. Zoper pripadnike Protestne ljudske skupščine policisti niso ukrepali – za tako razlikovanje v ukrepanju policija ni imela nobene pravne podlage, nadzorniki so predlagali ugotavljanje odgovornosti.
Pri varovanju shoda, je šlo za dogodek visokega tveganja, na območju Prešernovega trga, se je po besedah generalni direktorja policije dr. Antona Olaja, takrat nahajalo okoli 9 tisoč ljudi. Policijska uprava Ljubljana je z izvedbo varovanja zagotovila stanje, v katerem ni prišlo do množičnih in hujših kršitev javnega reda – kar je uspeh in kar je tudi omogočilo normalno izvedbo osrednje državne proslave, ki je potekala skoraj sočasno. Zato se je Olaj zahvalil policistom in policistkam, ki so pri tem sodelovali.
“A kdor dela tudi greši,” je dejal Olaj in spomnil, da se je 25. junija odvijal neprijavljen protest z imenom Protestna ljudska skupščina. Zaradi dvomov, ali so policisti ravnali zakonito, ko so odstranili in pridržali 13 pripadnikov Rumenih jopičev, pa tudi zaradi nekaterih drugih očitkov, so pregledali posnetke, ki so bili na voljo in pri tem ugotovili, da so Rumeni jopiči organizirano pristopili na neprijavljen protest, ki se je že odvijal in razgrnili svoj transparent. Za tem so do njih pristopili udeleženci Protestne ljudske skupščine, pri čemer je prišlo do prerivanja, kar se je stopnjevalo v kršenje javnega reda in miru.
Policija ni imela podlage za razlikovanje v ukrepanju, saj so privrženci Protestne ljudske skupščine kršili javni red in mir
Policist posebne policijske enote je po radijski postaji seznanil vodstvo varovanja na Prešernovi in dejal, da so Rumeni jopiči zasedli prostor, kjer so si levičarji postavili svoj oder. Ob tem je želel navodila glede ukrepanja ter vprašal, ali naj samo varujejo, ali razdvajajo, ali naj začenjajo s pridržanjem. Vodstvo varovanja na Prešernovi je odredilo: “Odstranite Rumene jopiče s Prešernovega spomenika.” Ta odločitev je v nadaljevanju sprožila ukrepanje policije zoper tiste pripadnike Rumenih jopičev, ki naj bi kršili javni red in mir – na pa tudi zoper privržence Protestne ljudske skupščine, ki so ravno tako kršili javni red in mir. “Za tako razlikovanje v ukrepanju policija ni imela nobene pravne podlage,” je poudaril Olaj. Kronološki prikaz časa je pokazal, da je vodstvo varovanja navodilo sporočilo že 16 sekund pred trenutkom, ko je Jaša Jenull pozval policijo z besedami: “Odstranite to neonacistično sodrgo, če ne jo bomo mi,” kar kaže na to, da se policija ni odzvala na njegove besede, kot je bilo med drugim očitano policiji. “Obstaja možnost, da policisti v zelo napetih varnostnih razmerah dejansko niso zaznali vseh kršitev,” je Olaj še izpostavil in dodal, da je možno tudi oceniti, da so nekateri policisti videli te kršitve, vendar zoper te kršitelje niso ukrepali, ker niso prejeli takšnega ukaza. Nadzorniki so te ugotovljene nepravilnosti in še druge opisali ter predlagali, da se pristopi k ugotavljanju odgovornosti – s čemer se generalni direktor Policije strinja.
Vodja sektorja za policijska pooblastila in preventivo v službi generalnega direktorja policije Marko Podlesnik je po poročanju STA dodal, da so bila pridržanja odrejena zakonito. Policijska uprava Ljubljana pa je svoje naloge izvedla zakonito in v skladu z načelom sorazmernosti. Ugotovljeno pa je bilo tudi, da so bile pri izvedbi ukrepov storjene nekatere nepravilnosti v zvezi z časovno dinamiko odrejanja ukrepov takoj na kraju, v zvezi z enakostjo obravnave, v zvezi z ugotavljanjem obstoja elementov kaznivih dejanj pri vodenju prekrškovnega postopka in pri izrekanju opozoril in ukazov ter glede snemanja policijskih postopkov. Vodja oddelka za javni red in mir Boris Rojs je povedal, da so oba dogodka – torej tako proteste kot tudi državno proslavo – smatrali kot enoten varnostni dogodek, zaradi česar je tudi izdelala enotno varnostno oceno in enoten načrt varovanja – kar naj bi se po njegovih besedah izkazalo kot dobra praksa. Pri tem se sicer poraja dvom, saj so protestniki, očitno brez večjih preprek, s Prešernovega trga odšli še na Trg Republike, kjer so skušali motiti potek osrednje proslave. Nadzorna skupina je torej ugotovila, da zakosnke podlage za ukrepanje zoper zgolj eno skupino ni bilo, zato je tudi bil izrečen sum zoper načelo enake obravnave. Vladimir Ilič iz Sektorja za policijska pooblastila in preventivo je tudi pojasnil, da so policisti na kraju dogodka sicer izrekli določena jasna navodila, vendar pa pri tem niso pojasnili razlogov, niti ukrepov, ki bodo sledili, če se navodil ne bo upoštevalo. Se pa ob vsem tem poraja še eno vprašanje – kakšna je sploh še razlika med prijavljenim in neprijavljenim shodom. In če te razlike očitno ni, zakaj bi shod sploh še kdo prijavljal?
Sara Bertoncelj