Romska zastava. Foto: Shutterstock
Romska zastava. Foto: Shutterstock

"Veliko romskih naselij je še vedno komunalno neurejenih, izzivi so pri šolanju romskih otrok in zaposlovanju odraslih Romov. Da bi stanje izboljšali, bi bilo treba prenoviti nekatere ukrepe, ki so se v zadnjih letih izkazali za zastarele in neučinkovite," je pred svetovnim dnem Romov za STA dejal Jožek Horvat Muc iz Zveze Romov Slovenje.

Opozoril je tudi na pojav sovražnega govora in diskriminacijo Romov ter poudaril potrebo po sistemskem urejanju romskih vprašanj v Sloveniji. Želi si večje politične participacije za Rome, kar pa je po njegovem prepričanju odvisno predvsem od politične volje v državi – ocenjuje namreč, da je ta precej nizka.

Kot je pred dnevi poudaril v pogovoru za STA, nekatere občine, kjer živijo Romi, dobivajo zaradi tega dodatna sredstva, ki pa jih ne namenijo nujno Romom. "Vse prekmurske občine – razen Cankove in Beltincev – so vse dejansko vlagale ali v infrastrukturo romskih naselij ali za kaj drugega, pomembnega za romsko skupnost. Na žalost pa je na Dolenjskem popolnoma drugače," je ocenil.

"Slovenija je prevzela prakso Evropske unije, ki za Rome daje ogromno sredstev, težava pa je, da ta denar do Romov ne pride," tako meni Horvat Muc. Poročila so dobra, na papirju je vse videti dobro, a v resničnosti v romskem okolju ni opaziti nobene razlike in napredka, je oster.

Ob prihajajočih evropskih volitvah pa je Horvat Muc izrazil tudi skrb, kaj bo z romsko skupnostjo, če se bo Evropa, z njo pa tudi Slovenija, še naprej pomikala k skrajnemu nacionalističnemu populizmu. "To je smer, ki se je Romi lahko le bojimo," je poudaril.

V Mariboru si mlajši izobraženi Romi želijo hitrejšega napredka

V Sloveniji živi okoli 12.000 pripadnikov romske skupnosti, v Mariboru približno 3.500, kjer so mlajši Romi prepričani, da se spremembe v kakovosti življenja Romov dogajajo prepočasi. Mladi izobraženi Romi si namreč želijo več vključevanja v posvetovalne in odločilne organe, je za Radio Slovenija poročala Irena Kodrič Cizerl.

V Mariboru je tako – ob že več kot četrt stoletja delujočem društvu Romano pralipe – tudi zaradi generacijskih razlik in želje po spremembi nastalo novo društvo Sprememba takoj, ne brez kritike iz okolja oziroma romske skupnosti, a tudi ne brez navdušenja. Ustanovitelj Murim Baftiaro želi mlade predvsem spodbuditi, da gredo naprej: "V šolo, v izobrazbo. Da se v mestu lepo vedejo, se lepo obnašajo, brez prepiranja po institucijah."

Svetovni dan Romov zaznamujejo 8. aprila v spomin na ta dan leta 1971, ko so Romi v Londonu organizirali svoj prvi svetovni kongres, na katerem so uradno sprejeli ime Romi za vse pripadnike tega naroda. S tem imenom so potrdili svojo identiteto, sprejeli svojo zastavo in himno, država Indija pa jih je uradno priznala za svoje nekdanje prebivalce.

"Na ta dan opozarjamo na izzive, s katerimi se srečujejo Romi in širša družba," je za STA dejal Horvat Muc. Ob svetovnem dnevu Romov se povsod po svetu, kjer živijo Romi, zvrstijo številni dogodki. Pri nas, kjer, kot omenjeno, živi okoli 12.000 Romov – največ v Prekmurju, na Dolenjskem, v Posavju in Beli krajini –, je osrednjo prireditev v soboto v murskosoboški gledališki dvorani Park pripravila Zveza Romov Slovenije. Slavnostni nagovor je imel evropski poslanec Matjaž Nemec.