Na natečaju Agro Hi-tech 2024 smo zbrali 16 primerov dobrih praks. Najboljše v štirih kategorijah smo razglasili na 9. Agro Hi-tech konferenci.
Zmagovalci so postali startup Granevo in Matjaž Gobec za senzorje in programsko opremo za spremljanje valjenja piščancev, Kmetijsko gospodarstvo Lendava za uporabo tehnologij za precizno kmetijstvo in Termodron, ki je bil izbran za najboljšega ponudnika novih tehnologij v kmetijstvu pa tudi za najboljšo trajnostno prakso ali tehnologijo.
Tukaj pa po abecednem vrstnem redu predstavljamo še preostale projekte. Med njimi so letos o finalisti in zmagovalcih odločali člani komisije: dr. Blaž Germšek, predstojnik oddelka za infrastrukturo, raziskave in prenos znanja na Kmetijskem inštitutu Slovenije, Jure Hočevar, vodja prodajne skupine na NLB in Miran Lakota, izredni profesor na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. Po čem so si člani komisije zapomnili letošnji izbor Agro Hi-tech, lahko preberete tukaj.
KDO: Aqua Lab, d. o. o., in Lea Grlj, s. p.
KAJ: Water bio, naprava, ki spremeni strukturo vode
KAJ PRINAŠA? Naprava water bio vodo prečisti, a še pomembneje je, da ji pri tem spremeni molekularno strukturo, jo biološko izboljša in zmanjša škodljivost strupov v vodi. Inovacija, ki je v celoti plod slovenskega znanja in jo tudi izdelujejo v Sloveniji, je pomembna za kmetijstvo. To je namreč še vedno velik porabnik vode. V Evropi kar četrtino vse uporabljene vode porabi kmetijstvo, in sicer predvsem za namakanje.
Po dozdajšnjih ugotovitvah po laboratorijskih testih, ki so jih opravili v podjetju Gen Medica v Srbiji, naj bi z water biom pridelovalec hrane prihranil vsaj 30 odstotkov vode. Testiranja so opravili na jagodah, paradižnikih, orhidejah, šampinjonih in solatnicah.
KDO: Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani
KAJ: Spletišče Kmetovati z naravo
KAJ PRINAŠA? Kmetovati z naravo je spletišče, ki ponuja strokovna priporočila za ohranjanje biotske raznovrstnosti v kmetijskih ekosistemih pri nas. Združuje obsežno znanje o habitatnih tipih in živalskih vrstah, ponuja smernice za kmetijske prakse, ki so prijazne do narave in prilagojene posebnim slovenskim razmeram.
Pri pripravi spletišča so sodelovali strokovnjaki ljubljanske biotehniške fakultete, mariborske fakultete za naravoslovje in matematiko, Centra za kartografijo favne in flore, Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Nacionalnega inštituta za biologijo in Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Priporočila in spletišče so rezultat večletnega raziskovalnega in strokovnega dela, kjer so v ospredju prakse, ki omogočajo dolgoročno ohranjanje biotske pestrosti. Priporočila so nastala v okviru projekta EIP KROTA, ki je financiran iz programa za razvoj podeželja 2014–2020.
KDO: Čarna
KAJ: Potapljanje zelenjave v vročo vodo za podaljšanje časa skladiščenja
KAJ PRINAŠA: S potapljanjem sveže nabrane zelenjave v toplo ali vročo vodo je mogoče občutno podaljšati čas skladiščenja. To metodo so v okviru EIP-projekta Podaljšanje svežine zelenjave s poobiralno obdelavo z vročo vodo testirali v Čarni, ki je bolj znana po tedenski dostavi ekozelenjave in sadja Zeleni zabojček.
Na ljubljanski biotehniški fakulteti so izpeljali poskus s kumarami, ki so jih pet minut potapljali v vodo s temperaturo 52 stopinj Celzija. Te kumare in neobdelane kumare so potem skladiščili pri desetih in dveh stopinjah Celzija. Skladiščenje v toplo vodo potopljenih kumar pri dveh stopinjah Celzija se je izkazalo za boljše, saj topla voda ni povzročila nobenih poškodb.
»V projektu preverjamo, ali oziroma kako se topla voda obnese pri ekološki zelenjavi, da bi kmetom približali to prakso ter jim dali preverjena in podrobna priporočila za podaljšanje svežine in optimalno skladiščenje,« pravi Gregor Hribar iz Čarne.
KDO: EKO Janez
KAJ: Žetvenik za žetev alge spiruline
KAJ PRINAŠA: Pred šestimi leti je Janez Rakovec na domačiji pr' Matjaž v Struževem pri Kranju začel gojiti algo spirulino. Izkazalo se je, da je gorenjsko podnebje primerno za gojenje, zato je ob podpori profesorja Boruta Lazarja z Biotehniškega centra Naklo, podjetja Algen in družine poleti 2021 na vaškem polju v okolici Kranja postavil večjo farmo, kjer prideluje modrozeleno algo spirulino.
Pridelavo izboljšuje in avtomatizira tudi z razvojem posebne opreme in naprav. Postavil je toplotno izoliran rastlinjak z nizkimi bazeni, kotlovnico na biomaso in prostore, opremljene s kondenzacijsko sušilnico za predelavo in pakiranje spiruline. Alga za rast potrebuje sonce, toploto in naravna hranila. Pridelava poteka v zaprtem sistemu, del vode je treba menjavati, to vodo porabijo za namakanje vrta ali poljščin.
Žetev alge spiruline je zamudna in zahteva veliko ročnega dela, zato jo je Rakovec hotel čim bolj avtomatizirati. Po več poskusih je s pomočjo profesorja Boruta Lazarja in podjetja Algen prišel do dokaj avtomatizirane žetve. A rad bi avtomatiziral tudi sušenje spiruline, saj jo zdaj iz žetvenika ročno prestavi in razporedi po pladnjih, na katerih gre v sušilnico.
KDO: Fundacija Login5 (finalist v kategoriji ideja in trajnostna tehnologija/praksa)
KAJ: Login Eko z digitalnimi orodji – farming software
KAJ PRINAŠA: Fundacija Login5, ki jo je ustanovil Samo Login po prodaji podjetja Outfit7, ustvarja digitalne rešitve za trajnostno pridelavo in predelavo hrane. V Zrenjaninu in Novem Kneževcu v Srbiji ekološko obdelujejo 3.500 hektarjev. Sledljivost zagotavljajo tudi s satelitskimi posnetki, posnetki z droni in drugimi podatki. »Smo kmetija z največjim oddelkom za raziskave in razvoj (R & R) ali pa računalniško podjetje z največjo kmetijo,« pravijo.
S svojo programsko opremo so digitalizirali vse procese na kmetiji, s tem pa povečali učinkovitost in poenostavili vodenje kmetije. »Gre za digitalno načrtovanje posevkov in kolobarja, spremljanje opravil na polju, vse do aktivnega vodenja in spremljanja skladiščnih procesov – od sprejema do izdajanja kmetijskega repromateriala na polju, predelave, pakiranja in skladiščenja. Tako dobimo podatke za popolno sledljivost v vseh korakih, kar kmetiji, ki lahko tudi drugim omogoči vpogled v te podatke, zagotavlja tržno prednost,« opisuje Matjaž Uršič, vodja razvoja strategije v LoginEku. Potencialni kupci lahko kar prek njihove spletne strani dostopajo do poročil o sledljivosti.
KDO: Fakulteta za elektrotehniko (finalist v kategoriji ponudnik)
KAJ: Digitalna platforma Smart Agro Grape
KAJ PRINAŠA: Digitalna platforma Smart Agro Grape, ki so jo razvili v istoimenskem EIP-projektu, vinogradnikom omogoča optimizacijo pridelave grozdja, saj porabijo manj vode, gnojil in FFS ter imajo nižje stroške dela. Tako lahko proizvodne stroške znižajo za 20 do 30 odstotkov. Hkrati pri pridelavi grozdja manj obremenjujejo okolje, zaradi podatkov s terena pa prihranijo čas za spremljanje rasti pridelka.
V vinogradih so namestili senzorične meteorološke naprave, ki merijo temperaturo in vlažnost zraka, sončno sevanje, temperaturo tal, vsebnost vode in kisika v tleh, količino padavin, hitrost in smer vetra ter zračni tlak. Podatke shranjujejo na strežniku za nadaljnjo uporabo v različnih aplikacijah in obdelavo z napovednimi modeli.
Vinogradnik ustvari račun, prek katerega dostopa do podatkov senzorjev na svojem posestvu. Ko senzorji zaznajo, da so v vinogradu takšne razmere, denimo previsoka vlaga, visoka temperatura in dež, ob katerih obstaja večja verjetnost razvoja peronospore, ki napade zelene dele rastline, bo sistem vinogradnika opozoril, kako naj ukrepa in s katerim fitofarmacevtskim sredstvom poškropi trto.
KDO: Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (finalist v kategoriji uporabnik)
KAJ: Orodje SMT+ za strateško načrtovanje razvoja kmetije
KAJ PRINAŠA: Kmetijski svetovalci KGZS so dolgo iskali preprosto, a učinkovito orodje za načrtovanje dela, s katerim bi pomagali kmetom. Izbrali so digitalno orodje SMT+ (strategic management tool oziroma orodje za strateško načrtovanje), ki omogoča celostno strateško načrtovanje na kmetiji.
Dolga leta so orodje SMT in z njim povezano metodologijo ISM (Interactive Strategic Management ali interaktivno strateško načrtovanje) razvijali na univerzi v Wageningnu na Nizozemskem.
Vsak kmet, ki želi uporabljati SMT+, se vključi v delavnice. Na drugi delavnici jih SMT+ vpraša o 11 strategijah, kot so operativna odličnost oziroma ekonomska učinkovitost, obvladovanje izdelkov in storitev, zaupanje strank, horizontalno povezovanje, vertikalno povezovanje, diverzifikacija, specializacija, preusmeritev ali premestitev, širitev, zmanjšanje obsega in čas za premislek. Kmetje izberejo dve ali tri strategije, ki se jim zdijo najprimernejše za njihovo kmetijo.
Iz njihovih odgovorov jim tudi orodje SMT+ predlaga nekaj strategij in pri vsaki izbrani strategiji kmeta opozori, kaj so njegove močne in šibke kompetence. Če se računalniški izbor strategij razlikuje od kmetovega izbora, se vključi svetovalec in kmetu priskoči na pomoč.
KDO: Kmetijsko-gozdarski zavod Maribor
KAJ: EIP-projekt Pospešeno okopavanje zelenjave Motika
KAJ PRINAŠA: Na ljubljanski fakulteti za strojništvo razvijajo robotsko roko s pripadajočim okopalnikom za okopavanje med vrstami in znotraj ene vrste sadik zelenjave. Robotska okopalna roka ali robotska motika, kot ji pravijo partnerji EIP-projekta, omogoča kakovostno mehansko obdelavo veliko večje pridelovalne površine v krajšem času.
Z njo bodo zmanjšali število ur ročnega dela na kmetiji, dosegli manjše razmnoževanje plevelov in zmanjšali uporabo herbicidov. Robotska motika je lahka in preprosta za upravljanje. Deluje na električni oziroma akumulatorski pogon. Uporablja se stoje, in ker ima kolesca, jo je mogoče preprosto premikati. Pri okopavanju z njo je manj tlačenja tal, manj je tudi poškodb, erozije in razgradnje tal, ki ostajajo rodovitna.
Zaradi mehanskega odstranjevanja plevela se zmanjša potreba po herbicidih. S tem se zmanjša tudi nevarnost za onesnaženje nadzemnih in podzemnih voda ter drugih naravnih virov.
KDO: Kmetijsko-gozdarski zavod Murska Sobota
KAJ: EIP-projekt Precizno kmetijstvo in digitalizacija
KAJ PRINAŠA: Na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Murska Sobota kmetije spodbujajo k uvajanju preciznega kmetijstva in digitalizacije, tudi z EIP-projektom Precizno kmetijstvo in digitalizacija za bolj trajnostno pridelavo poljščin in zelenjave. Z njim želijo dokazati, da uporaba metod preciznega kmetijstva izboljša ekonomsko učinkovitost in poveča storilnost na kmetijah, hkrati pa zmanjša negativni vpliv kmetijstva na okolje, saj se zmanjša poraba gnojil, FFS, goriva, s tem pa je manjši tudi ogljični odtis kmetije.
Pri EIP-projektu sodeluje več kmetij in podjetij, ki precizno kmetijstvo že obvladajo, v tem projektu pa svoje pristope nadgrajujejo s še bolj preciznimi tehnikami in lahko služijo kot primeri dobrih praks. Njihovo znanje in izkušnje s preciznim kmetijstvom želimo prenesti na čim več kmetij. Nekatere od vključenih kmetij pa se s preciznim kmetijstvom in digitalizacijo šele srečujejo in s tem pridobivajo izkušnje, pojasnjujejo na KZG Murska Sobota.
Skozi praktične poskuse na kmetijah Cigüt in Meolic ter v podjetju Žipo iz Lenarta, ki so zelo dobro opremljeni za precizno kmetijstvo, bodo pridobili podatke, iz katerih bodo izračunali, kako uporaba preciznega kmetijstva vpliva na ekonomiko pridelave poljščin, okolje in delovno učinkovitost kmetij.
KDO: Kmetija Bratušek in Zavod za varstvo narave
KAJ: Aplikacija za nadzor biotske raznovrstnosti na travniku
KAJ PRINAŠA: Da imajo na kmetijah lahko čim boljši pregled nad stanjem na traviščih in raznolikostjo rastlin, ki rastejo na njih, so v sklopu projekta EIP: Kmetovanje za ohranjanje vrstno pestrih travišč s prenosom znanja na kmeta na Zavodu RS za varstvo narave v sodelovanju s partnerji projekta razvili mobilno aplikacijo Moj travnik.
Država v sklopu skupne kmetijske politike, ki se sicer oblikuje v Bruslju, spodbuja, da kmetje ustrezno skrbijo tudi za zdrava in raznolika travišča. Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja namreč kmete za dobro delo v sklopu ukrepa za vrstno pestra travišča vsako leto finančno nagrajuje.
Projekt je usmerjen na poseben tip vrstno pestrih travišč, ki so v Naturi, in sicer polnaravna suha travišča in grmiščne faze na karbonatnih tleh. To je prioritetni habitatni tip za Evropo. V Sloveniji je stanje U2 minus, kar pomeni, da je v slabem stanju, razmere pa se še slabšajo. Če pa pogledamo vsa travišča, ki so v Naturi, jih je kar 70 odstotkov v slabem stanju – bodisi se zaraščajo bodisi se intenzivirajo in naravnega habitata ni več.
KDO: Kmetija Perko
KAJ: Model v Excelu, ki mu pomaga optimizirati rejo bikov, poljedelstvo in zaloge
KAJ PRINAŠA: Aleš Perko, prevzemnik kmetije na Spodnji Velki pri Šentilju v Slovenskih goricah, je že pred leti razvil model, ki mu pomaga optimizirati rejo bikov, poljedelstvo in zaloge. Načrtuje pa nadgradnjo v aplikacijo, ki jo bo ponudil tudi drugim kmetom.
Skupaj z več manjšimi naložbami so v zadnjih petih letih v razvoj kmetije vložili več kot milijon evrov. »Veliko tveganj je v kmetijstvu, na katere nimaš vpliva, zato se mi zdi edino pametno, da zbiramo in analiziramo tiste podatke, ki so nam dosegljivi, in iščemo prihranke,« pravi Perko.
Da bi imel čim boljši pregled nad stroški in porabo virov, je najprej preizkusil več aplikacij za vodenje kmetije, a ker mu nobena ni ugajala in ponudila, kar je želel, za ceno, ki jo je bil pripravljen plačati, je pred osmimi leti sam postavil model v Excelu, s katerim je najprej spremljal porabo krme in prirast goveda. Pozneje je začel z modelom spremljati tudi stroške ter porabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev (FFS). Z modelom vodi tudi evidenco zalog in storitev ter optimizira načrtovanje kolobarja.
KDO: Passivus
KAJ: Leseni trajnostni rastlinjaki passivus za urbana okolja
KAJ PRINAŠA: Ekipa Passivusa je razvila leseni pasivni rastlinjak z avtomatsko vodenim upravljanjem, spomladi prihodnje leto pa bo postavila prvega. Ker je njihovo glavno vodilo trajnost, so za izdelavo rastlinjaka, ki je modularen in preprost za postavitev, uporabili les.
Rastlinjak je pasiven, ustrezno izoliran, zato ni potrebno dodatno ogrevanje v bolj mrzlih mesecih, rastline pa takrat vseeno lahko uspevajo. Omogoča tudi energijsko varčno delovanje, saj je na njem nameščen sončni panel, ki omogoča delovanje avtomatiziranega sistema za gojenje brez priključitve na električno omrežje. Sistem senzorjev namreč omogoča avtomatiziran nadzor nad dogajanjem v rastlinjaku – avtomatizirano zalivanje, nadzor nad temperaturo in vlago ter zračenje.
Analiza kaže, da bo podnebni vpliv 42 kvadratnih metrov velikega pasivnega rastlinjaka okoli minus 1.023 kilogramov ekvivalenta ogljikovega dioksida. Če pasivni rastlinjak primerjajo s konvencionalnim kmetijstvom, porabimo do 95 odstotkov manj vode. Voda, ki jo rastline oddajajo med transpiracijo, se lahko znova uporabi, kar pripomore k ohranjanju vodnih virov. Hkrati bo rastlinjak omogočal zajemanje deževnice.
KDO: Sadjarski center Maribor
KAJ: Sajenje cvetočih rastlin in nizkorastoče soje v sadovnjaku namesto glifosata
KAJ PRINAŠA: Že pred časom so v Sadjarskem centru Maribor začeli iskati rešitve, s katerimi bi v sadovnjaku nadomestili uporabo glifosata proti plevelu pod drevesi. Pred dobrimi šestimi leti so preizkusili mehanske stroje – prekopalnike, nitkarje in pletvenike. Po nekaj letih preizkušanj so ugotovili, da so te metode sicer dobrodošle, vendar ima vsaka nekaj pomanjkljivosti. Zato so iskali nove rešitve.
Potem so se osredotočili na avtohtono podrast, ki v sadovnjaku že raste. Podrast so vzdrževali, nato pa so jo z mulčerjem, ki ima odmike, zmulčili. Tako ohranjajo biotsko raznovrstnost in hkrati zmanjšajo potrebo po škropljenju proti plevelu.
Nato pa so dobili idejo, da bi avtohtono podrast v sadovnjaku obogatili z izbranimi rastlinami, ki bi denimo pozitivno vplivale na trdoto jabolk in višje sladkorje. Sejali so enoletne in večletne cvetoče rastline ter sojo. Ugotovili so, da izboljšajo kakovost tal in ugodno vplivajo na pridelek jabolk.
