Luka Koper z novo sončno elektrarno pokrila desetino lastnih potreb

Sončnih panelov je toliko, da bi lahko z njimi prekrili dve nogometni igrišči in pol. Največja moč dosega povprečno porabo 880 slovenskih gospodinjstev. Proizvedeno energijo bodo porabili znotraj pristanišča.

Naložba je bila vredna 2,8 milijona evrov, od tega so 1,3 milijona evrov dobili iz projekta SOPOREM. Tega v okviru finančnega mehanizma evropskega gospodarskega prostora financirajo Islandija, Lihtenštajn in Norveška. Luka Koper je bila vodilni partner projekta, sodelovali sta še Mestna občina Koper in norveška družba Greenstat. Občina je svoj del projekta zaključila v ponedeljek, ko je predala namenu sončno elektrarno na parkirni hiši Sonce.

Prvo sončno elektrarno je Luka Koper postavila leta 2018, zdaj jih ima 10. Trenutno poteka namestitev panelov s skupno močjo 0,9 megavata na več drugih objektov.

Kot je pojasnila predsednica uprave Luke Koper Nevenka Kržan, so si za cilj postavili proizvodnjo 10 megavatov iz sončnih elektrarn do leta 2030. To bi predstavljalo približno četrtino takratne porabe, ki bo večja od sedanje. Vozila in stroje v pristanišču zdaj poganjajo fosilna goriva, zamenjujejo pa jih z električnimi, je pojasnila.

Največja naložba v zeleno preobrazbo pa bo elektrifikacija pomolov, da se bodo privezane ladje lahko napajale s kopnega. Vrednost je po besedah predsednice uprave ocenjena na več kot 100 milijonov evrov. V ta namen si prizadevajo pridobiti sredstva iz različnih skladov.

Vodja področja ekologije v Luki Koper Boštjan Pavlič je pojasnil, da bodo projekt elektrifikacije pomolov izvedli v dveh fazah. Prva obsega izgradnjo daljnovoda Dekani-Koper, druga pa ureditev razvejanega omrežja znotraj pristanišča.

Priklop ladij na obalno električno omrežje obravnava tudi projekt EALING, ki so ga prav tako predstavili danes. Konkretno so pripravili načrte za oskrbovanje RO-RO ladij, pripravili pa so tudi energetski načrt Luke Koper do leta 2030 s pogledom do leta 2050. Dokument ocenjuje vrednost potrebnih naložb na 340 milijonov evrov.

Napajanje ladij s kopnega ni tako enostavno, kot se sliši, je poudaril Boris Sučić z Inštituta Jožef Stefan. Potrebnih je nekaj dodatnih tehničnih ukrepov, med drugim zato, ker je na ladjah izmenični tok s frekvenco 60 hertzov in ne 50, kot v našem omrežju. Še bolj pomembno pa je, da lahko npr. velika potniška ladja potrebuje tudi do 20 megavatov moči.

Če priključitve ne bodo skrbno načrtovali, bi lahko povzročila električni mrk na celotnem območju južne Primorske, je opozoril Sučić. Pavlič pa je ponazoril, da takšna poraba pomeni, da bi štiri hidroelektrarne na Soči proizvajale energijo samo za potrebe pristanišča.

Elektrifikacija pomolov bo koristila tudi ljudem v okolici pristanišča. Ladje bodo namreč lahko ugasnile dizelske generatorje, ki povzročajo veliko hrupa, so še opozorili v Luki Koper.

Glede uvajanja novih tehnologij je Sučić optimist. Meni, da bi lahko v pristanišču leta 2050 porabili manj električne energije kot zdaj, hkrati pa pretovorili še enkrat več blaga.

V energetskem načrtu so med drugim predvideli še elektrifikacijo dvigal na kontejnerskem terminalu, daljinsko ogrevanje objektov z lesno biomaso in namestitev toplotnih črpalk, kjer je to mogoče, je še povedal Pavlič.