Jana Juvan
Univerza v Mariboru in mariborsko območno združenje Rdečega križa sta danes na rektoratu slavnostno podpisala sporazum o sodelovanju. Da ne gre za nič novega, temveč za nadgradnjo obstoječega dolgoletnega in uspešnega sodelovanja med ustanovama, je bilo razumeti podpisnike. Oboji si obetajo, da bodo tako krepili kapacitete za izvajanje svojih poslanstev.
"Univerza je center izobraževanja. Izobraženi ljudje pa so nosilci razvoja in tudi skrbi, da se bodo ljudje v družbi dobro počutili. Ob znanju je seveda treba vzgajati tudi o vrednotah, kot sta spoštovanje in pomoč tistim, ki jo potrebujejo. Rdeči križ predstavlja luč upanja za te ljudi. Univerza pa ima 17 fakultet z zelo različnimi profili. In z vsemi vidimo priložnost za sodelovanje," je ob podpisu povedal predsednik mariborske izpostave Rdečega križa, dr. Jernej Završnik.
Sodelovanje pri prenovi letovišča
Največ sodelovanja si obetajo s pedagoško in filozofsko fakulteto, in sicer pri aktivnostih Rdečega križa v Punatu, kamor vsako leto odpeljejo otroke na zdravstveno in socialno letovanje s pomočjo prostovoljcev, v veliki meri tudi študentov. Ker želijo prostore v Punatu prenoviti in dograditi, računajo tudi na sodelovanje študentov arhitekture in gradbeništva pri pripravi projekta. V delu zdravstvenih letovanj pa seveda sodelovanje s študenti medicine in zdravstvenih ved. "Tam se lahko ti kadri kalijo in se učijo ter pridobivajo izkušnje," Završnik ponazori obojestransko korist tovrstnega sodelovanja.
"V prostovoljstvu se kadri kalijo in se učijo ter pridobivajo izkušnje"
Zelo zgledno sodelovanje med Rdečim križem in študenti je tudi pri krvodajalskih akcijah, ki jih že 20. leto neprekinjeno izvajajo tudi mariborski študentje. Kot je povedala prorektorica za študentska vprašanja Nomi Hrast, je pri krvodajalstvu doslej sodelovalo že 5000 študentov. Naslednja akcija bo prav kmalu, med 10. in 13. marcem, tradicionalno spomladanska, ena od dveh vsakoletnih, je spomnila. Poudarila je, da je prednost njihovih akcij v tem, da se približajo študentom na njihovih fakultetah, s čimer lahko ulovijo spontane krvodajalce, ki pa pogosto postanejo povratniki, kar ima torej dolgoročen pozitiven učinek na širjenje baze ljudi za prostovoljno zbiranje krvi v Sloveniji. Povedala je tudi, da po covidu-19 znova beležijo rast mladih krvodajalcev.
Zgled tudi zaposleni
Na osnovi sodelovanja pri krvodajalstvu rektor univerze, dr. Zdravko Kačič, vidi priložnost tudi za reševanje izzivov, ki jih prinašajo demografske spremembe s staranjem prebivalstva. Opozoril je, da bo v prihodnosti premalo obstoječih storitev, zato je treba iskati rešitve že danes, kot je dejal. "Ena vrsta sodelovanja bo gotovo s prostovoljci, po drugi strani pa združevanje znanja za iskanje rešitev pri novih potrebah in storitev, ki jih bodo potrebovali recimo v domovih za starejše. Sporazum je formalni okvir, ki predstavlja osnovo za to, da se vsi deležniki odzovemo situacijam primerno. Verjamem, da bo to še trdnejša podlaga za naše sodelovanje."
Kot je povedal sekretar Rdečega križa Maribor, Metod Dolinšek, pobudnik ideje o tem sporazumu, so z njim zdaj "proslavili nekaj, kar smo dolgo skupaj gradili". Tudi on je pohvalil aktivnost študentov, saj številke kažejo, da je okoli 10 odstotkov študentske populacije krvodajalcev, zgled pa so lahko tudi zaposleni na fakultetah, je dodal Dolinšek. Pomembnost sodelovanja vidi tudi v tem, da je "univerza eden zadnjih branilcev avtonomnosti in samostojnosti tega dela Slovenije v času vse večje centralizacije".
