Wycombe (foto: Getty Images)
Wycombe Wanderers je klub, ki večino časa igra v tretji angleški ligi, z novim lastnikom pa so ambicije poskočile.
Mesto High Wycombe leži manj kot 50 km severozahodno od Londona in ima manj kot 130.000 prebivalcev. Lokalni klub Wycombe Wanderers je bil ustanovljen že leta 1887, vendar v svoji 138 let dolgi zgodovini nikoli ni igral v prvi ligi. Celo v drugi ligi so igrali samo eno sezono, 2020/21, in takoj izpadli. Njihov naravni habitat, če se lahko tako izrazimo, je tretja angleška liga, tako imenovana League One. Toda to bi se znalo v kratkem spremeniti.
Ob koncu lanske sezone, ki jo je Wycombe končal na povprečnem 10. mestu, je 90% delnic kluba kupil gruzijski poslovnež Mihail Lomtadze, lastnik kazahstanskega podjetja Kaspi, ki se ukvarja s finančno tehnologijo. Njegovo podjetje kotira na londonski borzi in je vredno 6,5 milijarde dolarjev. "Naš cilj je dolgoročni uspeh tako na kot ob igrišču," je Lomtadze povedal ob prevzemu. "Želimo ustvariti finančno vzdržen klub."
Glede na to, kako ponavadi oligarhi in drugi bogataši s področja bivše Sovjetske zveze upravljajo nogometne klube, se je njegova izjava zdela le prazno govoričenje. Vendarle je bilo pričakovati veliko zapravljanja v slogu Romana Abramoviča pri Chelseaju ali Dimitrija Ribolovljeva v Monacu.
Toda Lomtadze ima povsem drugačen pristop: "Nogometni svet se hitro razvija in naša prioriteta bo integracija podatkovne analitike in tehnologije, da dvignemo klub na višji nivo. Močno verjamem v razvoj mladih nogometašev in to bo temeljni del klubske vizije."
To niso bile samo besede. V poletnem prestopnem roku je Wycombe pripeljal samo dva igralca, za katera je plačal odškodnino v višini 100.000 funtov, vsi ostali so prišli zastonj. Njihov najboljši strelec je 21-letni napadalec Richard Kone iz Slonokoščene obale, ki je pred tem igral v regionalni osmi ligi (Essex Senior League), leta 2019 pa je nastopil na svetovnem prvenstvu za brezdomce.
Pod mladim trenerjem Mattom Bloomfieldom je Wycombe v letošnji sezoni igral napadalen nogomet z veliko posesti, kar je bilo povsem v nasprotju s filozofijo njegovega predhodnika Garetha Ainswortha, ki je moštvo vodil več kot desetletje. Pod Ainsworthom je bil Wycombe tipična angleška nižjeligaška ekipa, ki posest prepusti nasprotniku in igra predvsem na dolge žoge. S tako igro jim je leta 2020 uspel veliki met – uvrstitev v drugo ligo.
S svojo "kontinentalno filozofijo" pa je imel Bloomfiled prav tako veliko uspeha v tej sezoni in se je presenetljivo znašel v samem vrhu tretje angleške lige. Ta uspeh ni mogel ostati neopažen in Bloomfield je pred nekaj dnevi zapustil Wycombe in prevzel drugoligaša Luton Town, ki je po seriji katastrofalnih rezultatov odpustil trenerja Roba Edwardsa.
Wycombe ima šele deseti največji proračun v ligi, neprimerno manjšega od glavnih dveh konkurentov za prvi dve mesti, Birminghama in Wrexama. Ameriški lastnik Birminghama Tom Wagner zapravlja ogromne vsote za ta nivo nogometa, velški Wrexam pa je nekakšna piar igračka za filmska zvezdnika Ryana Reynoldsa in Roba McElhenneya.
Zato se je Lomtadze odločil, da mora vendarle nekoliko povečati vložek in je v januarskem prestopnem roku plačal 1,5 milijona evrov za dva danska nogometaša, vezista Magnusa Westergaarda iz Viborga in branilca Andersa Hagelskjaerja iz norveškega Moldeja.
Kar pa ne pomeni, da je novi lastnik odstopil od vizije, ki jo je obelodanil ob prevzemu. Wycombe je imel v preteklosti velike težave z igrišči za trening, ki so bila v obupnem stanju, v slabem vremenu pa se sploh ni dalo trenirati na njih. Zato se je klub na začetku te sezone dogovoril za uporabo trening centra v Harlingtonu v zahodnem Londonu, ki sta ga v preteklosti uporabljala Chelsea in Queens Park Rangers. Trening center ima 18 igrišč, telovadnico, kantino, garderobe, pisarne in vse ostalo, kar potrebuje ambiciozen klub.
Septembra je Wycombe oznanil tudi ustanovitev akademije, ki bo v Harlingtonu. Prvi cilj je, da do naslednje sezone dosežejo status akademije četrte kategorije, v roku petih let pa želijo status prve kategorije. Zaradi lokacije je več možnosti, da pritegnejo talentirane igralce iz vsega Londona. Za dosego statusa akademije prve kategorije bo potreben velik vložek v infrastrukturo in osebje, koristilo pa bi tudi, da članska ekipa igra višje od tretje lige. Prvi koraki so bili že narejeni. Direktor akademije Jeremy Sauer in vodja kadrovske službe Nathan Marshall sta prišla iz Brightona, novi trener ekipe U18 Harry Hudson pa je pred tem delal za Brentford.
Lomtadze bo očitno držal besedo in bo klub gradil od spodaj navzgor. To verjetno pomeni, da uspehov čez noč ne bo, na dolgi rok pa bi lahko organska rast postavila temelje za klub, ki bo morda v ne tako daljni prihodnosti postal zgled za to, kako se lahko v nogometu napreduje tudi brez ogromnih, dolgoročno nevzdržnih vložkov v prvo moštvo.