Leta 1997 so škotski znanstveniki sporočili, da so uspešno klonirali ovco. Ovca Dolly je tako postala prvi živalski klon, ki je živela šest let in je skupno skotila šest mladičev. 26 let pozneje je seznam kloniranih živali vse daljši in daljši. Kloniranje živali je sicer v Evropi od leta 2015 prepovedano, povsem drugo pesem pa pojejo v Aziji, kjer je to postal dobičkonosen posel. 

V Dubaju se je denimo leta 2009 s pomočjo znanstvenika Nisarja Ahmada Wanija v Centru za reprodukcijo kamel uspešno skotila prva klonirana kamela. Danes pa je Wani znanstveni direktor Centra za reprodukcijsko biotehnologijo v Dubaju, kjer klonirajo številne živali, med drugim ovce in bivole. A največ se ukvarjajo prav s kamelami, saj je kloniranje kamel v tej zalivski državi postalo izjemno priljubljeno. S svojo ekipo znanstvenikov razvija nove tehnike kloniranja in skrbi za banko celic. 

Vsako leto se v centru skoti več deset kloniranih enogrbih kamel. Med temi je največ kopij t. i. lepotnih kraljic, ki imajo po mnenju njihovih lastnikov najbolj idealno kombinacijo povešenih ustnic in dolgih vratov. 

Tekmovanja poganjajo industrijo kloniranja

Na Arabskem polotoku so zelo priljubljena lepotna tekmovanja kamel, denarne nagrade za najlepše med lepoticami pa lahko znašajo tudi več deset milijonov evrov. Seveda kot pri vseh večjih tekmovanjih, kjer je v igri veliko denarja, tudi tukaj nekateri skušajo "ubrati" bližnjice in uporabljajo trike, da svoje kamele še polepšajo. Tako so lastniki večkrat diskvalificirani zaradi uporabe prepovedanih tehnik za izboljšanje videza kamel, kot sta uporaba botoksa in polnil ter napihovanje delov telesa z gumijastimi trakovi. 

In če tovrstni lepotni posegi niso dovoljeni za kamele, po drugi strani klonirane kamele lahko brez težav sodelujejo na lepotnih tekmovanjih.

Izdelava klona kamele ni poceni, a ponosni lastniki lepotnih kraljic so pripravljeni odšteti okoli 200.000 dirhamov (okoli 51.000 evrov) za popolno kopijo svoje lepotice. S tem pa upajo na nove zmage v prihodnosti. 

A ne le lepotna tekmovanja, Arabci zelo radi svoje kamele pomerijo tudi v elitnih dirkah. Samo v Združenih arabskih emiratih med oktobrom in aprilom poteka več kot ducat kameljih dirk, v državi pa je več kot 150.000 tekmovalnih kamel. Zmagovalna kamela lastniku prinese zajeten kupček denarja, na najbolj prestižnih tekmovanjih pa poleg več milijonov evrov še luksuzne avtomobile in druge nagrade.  

Klonirajo tudi kamele, ki so genetsko spremenjene tako, da njihovo mleko vsebuje več beljakovin – tega nato lahko uporabljajo v farmacevtske namene. 

Neredko pa se zgodi tudi, da svojci žalujočemu lastniku podarijo kopijo njegove pokojne ljubljene kamele, saj lahko vzorce celic za kloniranje vzamejo celo kmalu po smrti živali.   

Kako poteka kloniranje?

V dubajskem centru za kloniranje uporabljajo DNK iz t. i. somatskih (nereproduktivnih) celic živali, ki jo nameravajo klonirati. Jedro teh darovalčevih celic se vnese v jajčece in aktivira s kemikalijami. 

"DNK somatske celice se začne obnašati kot DNK zarodka. Ko se aktivira, celice najprej gojimo v laboratoriju približno sedem ali osem dni, nato pa jih prenesemo v maternico nadomestne matere," je postopek za CNN pojasnil Wani. "Mladiček, ki nastane, ima vse gene darovalca," je dodal. 

Kot pravi Wani, je postopek zelo občutljiv. Uspešnost, da se bo iz kloniranega zarodka na koncu skotila žival, pa je le 10-odstotna, medtem ko je pri naravnem spočetju pri kamelah uspešnost, da bo mladiča donosila, okoli 60-odstotna.  

Kamele omogočale preživetje na Arabskem polotoku

Morda se zdi to veliko truda za to, da na svet pride ena žival. Vendar pa so kamele zelo pomemben del življenja in tradicije v Združenih arabskih emiratih in širše na Arabskem polotoku. Tisočletja so jih namreč uporabljali za transport blaga in ljudi čez puščavo, poleg tega pa so predstavljale pomemben vir mleka in mesa. 

"Kamele so bile ključni element in so zagotavljale življenje na Arabskem polotoku, preden so odkrili nafto in zemeljski plin," je za CNN pojasnil Obaid Al Falasi, soustanovitelj prve šole jahanja kamel v Dubaju. "Potovanja in trgovanje med državami in naselbinami so omogočale kamele, ki imajo sposobnost, da zdržijo vroče podnebje in v takšnih razmerah preživijo z zelo malo hrane in vode," je poudaril. 

Zato je razumljivo, da so te neverjetne živali ljudem predstavljale pravi zaklad in so jih vzeli za svoje vsakodnevne sopotnike. In čeprav lahko danes v Združenih arabskih emiratih na cestah občudujemo predvsem luksuzna in športna vozila, v zaledju velikih mest mnoga plemena še vedno živijo v sožitju s kamelami. 

Za mnoge Arabce imajo te živali tudi poseben duhovni pomen. "Kamele so omenjene v Koranu, kjer so večkrat opisane kot unikatne v primerjavi z drugimi živalmi, ki so jim bile dane posebne zmožnosti – denimo preživetje brez vode in hrane," je dejal Al Falasi. Kljub takšnemu statusu njihovo kloniranje ne velja za bogoskrunstvo. "Kloniranje je samo po sebi znanstveni dosežek in ga je treba kot takšnega tudi obravnavati," je pojasnil. 

Kloniranje kot rešitev za izumiranje vrst?

Tehnološki napredek pri kloniranju uporabljajo tudi za zaščito živalskih vrst, ki so tik pred izumrtjem. Ena takšnih je divja baktrijska oziroma dvogrba kamela, ki je eden od najbolj ogroženih velikih sesalcev na svetu zaradi izgube habitata in križanja z drugimi vrstami kamel. 

Wanijeva ekipa zdaj dela tudi na razvoju tehnike, s katero jedro somatskih celic divje baktrijske (dvogrbe) kamele prenesejo v jajčece sorodne dvogrbe kamelje vrste in s pomočjo nadomestnih mater "proizvedejo" mladiče divje baktrijske kamele. 

To jim je že uspelo leta 2017, ko je na svet prišel prvi klon ogrožene dvogrbe kamele, ki jo je kot nadomestna mati donosila enogrba kamela. Wani upa, da bodo lahko v prihodnje s to tehniko kloniranja ohranili tudi druge kritično ogrožene živalske vrste in morda celo uspeli obnoviti izumrle vrste.