Prvi mesec v letu je tradicionalno čas sprememb in odločitev. Članstva v telovadnicah skokovito narastejo, ljudje iščejo nove službe v rekordnem številu, opuščanje alkohola in mesa postane priljubljena zabava. V zadnjih šestih letih to obdobje zaznamuje tudi pobuda Januhairy (Januarska poraščenost), ki ženske poziva, naj ta mesec odložijo britvice. Kljub imenu je sporočilo zimzeleno in uradni račun kampanje na instagramu, ki ima več kot 40.000 sledilcev, objavlja slike žensk, ki vse leto slavijo dlake na svojem telesu. Vse z namenom, da bi bila poraščenost pri ženskah tudi javno sprejeta.
Sovraštvo in zlorabe od neznancev
»Januhairy je osvobajajoč, ker te spodbudi k razmišljanju o tem, kako ravnaš s svojim telesom in zakaj,« je leta 2021 za britanski časopis Metro povedala ustanoviteljica Januhairy Laura Jackson in dodala: »Morda bomo kmalu na točki, ko bodo ljudje lahko s svojimi telesnimi dlakami delali, kar jih bo volja, in nam o tem sploh ne bo treba govoriti. To bi bilo nekaj.« Podprla jo je tudi umetnica Esther Calixte-Bea, ki je dejala, da je redno deležna sovraštva in zlorab od neznancev, ker si pusti rasti dlake na telesu.
Medtem ko obstajajo dokazi o starih Egipčanih, Rimljanih in renesančnih Evropejcih, ki so se ukvarjali z odstranjevanjem dlak, je status quo za ženske na Zahodu – namreč, da so predeli pod pazduho, na nogah in bikini liniji ter nad zgornjo ustnico brez dlak družbeno bolj sprejemljivi – nastal potem, ko so se moški iz prve svetovne vojne vrnili domov z britvicami za enkratno uporabo. Takrat so tudi ženske prvič dobile priložnost, da lahko eksperimentirajo z njimi. Tudi moda se je spreminjala, prišla so oblačila, ki so odkrivala več kože – majice brez rokavov, ki so na primer razkrivale predel pod pazduho, in višji robovi, ki so pri ženskah pokazali več kože na nogah. Proizvajalec britvic Gillette je v tem videl zlato priložnost in leta 1915 lansiral britvico, ki jo je poimenoval »Milady Decolette«. Različni oglasi iz tistega časa britvico predstavljajo kot rešitev »negovane« ženske za »nerodno osebno težavo«.
Do 99 odstotkov žensk si redno odstranjuje dlake
Vsekakor so dlake na telesu vse bolj vidne v običajnih okoljih: hashtag #bodyhairpositivity ima več kot 214 milijonov ogledov na tiktoku, blagovna znamka britvic Billie prikazuje dlake na svojih modelih in kozmetični izdelek, imenovan Fur Oil, je na voljo vsem, ki želijo zmehčati svojo kožo na bikini predelu ali pazduhi. Vendar pa širša slika pripoveduje manj progresivno zgodbo. »Stopnje skladnosti odstranjevanja dlak po telesu so osupljivo visoke,« je povedala Breanne Fahs, profesorica študija žensk in spolov na državni univerzi Arizona. Navedla je tudi raziskavo, ki pravi, da si od 92 do 99 odstotkov žensk v ZDA, Veliki Britaniji, Avstraliji, Novi Zelandiji in večjem delu zahodne Evrope redno odstranjuje dlake na nogah in pod pazduho. »To je res šokantno za normo, ki ne koristi zdravju: te ravni skladnosti z uporabo varnostnega pasu ali umivanjem zob ne moremo doseči. Neverjetno, kako močna je ta norma.«
Kljub temu da je aktivizem proti telesnim dlakam bolj viden in da pobude, kot je Januhairy, postajajo vse bolj priljubljene, po besedah Fahsove »želimo verjeti, da se ljudje upirajo bolj, kot dejansko se. Žal ne vidimo podatkov, ki bi povečanje puščanja telesnih dlak pri ženskah potrdili kot splošno razširjen trend.« Dodala je, da se odstranjevanje sramnih dlak »samo povečuje«. Tudi poraščenost ženskega telesa je rasna. V zgodovini je bilo nešteto primerov, ko so kolonialne sile uveljavljale odstranjevanje dlak kot sredstvo nadzora ali kaznovanja, in zapis Charlesa Darwina (v njegovi knjigi »Poreklo človeka« iz leta 1871), da je čezmerna poraščenost telesa primitivna, je ustvaril skrb vzbujajoče pripovedi o uglednosti in higieni.
»Zunanja presoja je lahko zelo strašljiva, a da bi nekaj normalizirali, mora to videti več ljudi,« je prepričana EstherCalixte-Bea. »Ne morem samo reči: 'Želim normalizirati telesne dlake,' pri tem pa ne pokazati lastnih telesnih dlak.« Mesto telesnih dlak ima tudi različne stopnje sprejemljivosti. »Dlake pod pazduho so še naprej označene za najbolj gnusne oziroma jih družba težko sprejme,« je pojasnila Fahsova in poudarila, da je pisala o številnih kontroverznih temah, vendar so dlake pod pazduho tiste, ki »ljudi resnično razjezijo, ker se jih zaznava kot večjo kršitev pravil spola in tradicionalne ženskosti kot dlake na nogah.«
Razcvet kozmetične industrije na račun dlak
Danes je svetovna industrija odstranjevanja dlak v razcvetu. Leta 2022 je bila ocenjena na približno 1,04 milijarde evrov, do leta 2032 pa naj bi dosegla 1,74 milijarde evrov. Poročilo raziskovalnega podjetja Mintel o britju in odstranjevanju dlak v Združenem kraljestvu za leto 2023 je pokazalo, da si je 55 odstotkov potrošnikov v Združenem kraljestvu – moških in žensk – v zadnjih 12 mesecih odstranilo dlake pod pazduho. Na tej stopnji je odstranjevanje telesnih dlak več kot minljiv trend – in čeprav je čedalje bolj viden prispevek zvezdnic in vplivnežev, ki sprejemajo naravne dlake pod pazduho, te plavajo proti močnemu družbenemu toku. »Normalizacija odstranjevanja telesnih dlak se je postopoma povečala,« je dejala Heather Widdows, katere knjiga »Perfect Me« obravnava spreminjajoč se lepotni ideal in njegove učinke na naše dojemanje samega sebe. »Neodstranjevanje telesnih dlak pomeni, da ne skrbite zase, na enak način, kot če si ne umivate zob,« je še povedala in dodala: »Mnogi ljudje na to ne gledajo več kot na lepotno prakso, ampak vse bolj kot na zdravstveno in higiensko prakso.«
Kljub vsemu so mnenja različna. Mnogi so prepričani, da gibanja družbenih medijev, kot je Januhairy, ne bodo imela velikih vplivov na to, kako se na svetovni ravni gleda na poraščenost telesa. Lahko pa spremenijo odnos posameznika in, kar je še pomembneje, lahko sprožijo pogovor. »Dajejo nam priložnost, da se pogovarjamo o vseh pričakovanjih, ki jih imajo ženske glede videza, ne glede na to, ali gre za britje ali ličenje,« je za spletni portal euronews dejala Elizabeth Daniels, vodja Centra za raziskave videza UWE Bristol, in pristavila: »Ženske morajo zaradi družbenega pritiska in pričakovanj v svoj videz vložiti veliko kognitivnega napora, zato mislim, da je to dobra priložnost za pogovor o teh vprašanjih.« Čeprav objavljanje slik poraščenih pazduh in nog na družbenih omrežjih zavrača vidik »gladkosti« globalnega ideala, je večina žensk, ki sodelujejo v Januhairy, še vedno suhih, čvrstih in mladih. »Ko se zgodi nekaj takega, vaše slike sporočajo, da je takšno telo sprejemljivo,« je še dodala strokovnjakinja in izpostavila, da v tem primeru ideala ne izzivajo. »Pravzaprav ga krepijo, tako da izpodbijajo le eno njegovo značilnost.«