Pobudo za praznik je dala znanstvena skupnost, ki meni, da bo pripomogel k širši prepoznavnosti pomena znanosti in znanstvenih dosežkov. Praznik ne bo dela prost dan.
Kot je ob sredini obravnavi novele povedal državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Igor Feketija, je določitev novega praznika odziv na pobudo znanstvene skupnosti iz konca leta 2022.
Podali so jo Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Rektorska konferenca RS, Koordinacija samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije, Inženirska akademija Slovenije ter Slovenska medicinska akademija na podlagi predloga Odbora RS za podelitev nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstveno-raziskovalni in razvojni dejavnosti.
Mnenje pobudnikov je, da bo praznik pripomogel k širši prepoznavnosti pomena znanosti in znanstvenih dosežkov ter jo s tem še bolj približal državljankam in državljanom. Ob obeleževanju tega dne se bodo podeljevala najvišja državna priznanja in nagrade za izjemne dosežke v znanstveno-raziskovalni in razvojni dejavnosti. Potekali bodo tudi drugi dogodki in prireditve, namenjeni popularizaciji vseh področij znanosti v najširši družbi, še posebej med mladimi, je navedel Feketija.
Zato bo praznik 10. novembra
Vlada je v skladu s pobudo za dan znanosti predlagala 10. november, dan smrti slovenskega razsvetljenca, gospodarstvenika, pisatelja in mecena Žige Zoisa, po katerem so imenovane tudi najvišje državne nagrade in priznanja na področju znanstveno-raziskovalnega in razvojnega dela. Na 10. november pa je določen tudi Unescov svetovni dan znanosti za mir in razvoj.
Podporo uzakonitvi praznika so napovedali v vseh poslanskih skupinah. "Znanost je temeljna družbena vrednota, ki si zasluži prostor, spoštovanje in tudi praznik," je dejal Milan Jakopovič iz Levice. Kot je dejal, je znanost danes bolj kot kdajkoli prej ključna za reševanje velikih kriz našega časa, podnebne, okoljske, zdravstvene, socialne in tehnološke.
"Sodobne družbe si brez znanosti preprosto ne moremo zamisliti, zato ji upravičeno posvečamo poseben dan, ki bo namenjen promociji znanstvene dejavnosti in njenih dosežkov," je poudaril Soniboj Knežak iz SD. Dodal je, da smo v Sloveniji lahko upravičeno ponosni na naše znanstvenike in znanstvenice.
Sara Žibrat iz Svobode je izpostavila, da je znanost ena od prioritet koalicije in vlade, kar se kaže tudi v dejanjih, saj so proračun za znanost v času vlade Roberta Goloba podvojili. Da je Slovenija država znanja, ambicij in vrhunskih dosežkov, pa po njenih besedah kaže tudi uspeh na evropskem razpisu za super računalnik.
Medtem so v opozicijskih SDS in NSi, kjer so uzakonitev praznika sicer podprli, opozarjali, da zgolj to ne bo dovolj. "Prav je, da znanosti tudi na simbolni ravni damo ustrezno veljavo, od odločevalcev pa se pričakuje več, za začetek odprava raznih birokratizmov, ki dušijo mlade in ostale pri njihovih idejah, tako na področju znanosti kot na številnih ostalih področjih," je menil Zvonko Černač iz SDS.
Da ni dovolj sam praznik, ampak so potrebni tudi konkretni in takojšnji ukrepi, da se že sprejeti zakoni dejansko začnejo izvajati, je izpostavil tudi Aleksander Reberšek iz NSi. Kot enega od primerov, ki jasno kaže, kako se zastavljeni ukrepi zataknejo pri izvajanju, je navedel Zoisove štipendije. Starši otrok so mu pisali, da do 11. marca mnogi še niso prejeli odločb za Zoisovo štipendijo, kaj šele izplačil, je pojasnil.
dezurni@styria-media.si
Dan smrti??? Na dan rojstva bi moralo bit...
Če ni dela prost dan, ne more biti praznik, ampak lahko samo DAN ZNANOSTI.
......dušijo mlade in ostale pri njihovih idejah, tako na področju znanosti kot na številnih ostalih področjih," je menil Zvonko Černač ,,,KULTURNI MINISTER SDS . Zvonko pejd tja od koder so te nagnali .