Število prijav za energetske nagrade Financ se je letos skoraj podvojilo v primerjavi z lani, projekti so zelo raznoliki in nekateri tudi izstopajoče kakovostni. Največja konkurenca je v kategoriji energetsko učinkovit projekt, kjer smo prejeli kar osem prijav. V kategoriji energetska učinkovitost v logistiki in prometu smo dobili štiri prijave, kar je dobra novica, ker doslej na tem področju ni bilo zaznati veliko projektov. Eno samo prijavo smo dobili v kategoriji promocijski projekt OVE/URE, fakulteta za elektrotehniko je prijavila projekt virtualne energetske skupnosti fakultete. V najzahtevnejši kategoriji energetsko učinkovito podjetje smo dobili tri prijave: Atlantic Grupe, Biomase in Danfossa Trate.
(kategorija) Energetsko učinkovito podjetje
V Danfossu sistematično režejo rabo energije
Danfoss Trata v zadnjih letih izvaja serijo sistematičnih ukrepov in naložb v povečevanje energetske učinkovitosti. Vgradili so pametne števce, zamenjali pogon konvektorjev v poslovni stavbi s pametnimi pogoni, zamenjali strešne kupole na proizvodni hali z novimi, ki imajo boljšo izolativnost in večjo IR-odbojnost, izrabljajo pa tudi odvečno toploto kompresorja za stisnjeni zrak za dogrevanje vode v klimatskih sistemih. Predelali in optimizirali so hladilni stolp ter zmanjšali porabo energije z zmanjšanjem stand by uporabe v času neobratovanja proizvodnje. V tem in prihodnjem letu pa jih čaka investicijsko najzahtevnejši ukrep, to je zamenjava sistema ogrevanja, hlajenja in prezračevanja z novim, energetsko učinkovitim. V projekt bodo vložili 1,2 milijona evrov, pričakovani prihranek je 370 tisoč evrov na leto. Posebej ponosni so na 45-odstotno zmanjšanje porabe toplote za daljinsko ogrevanje v letu 2024, kar so dosegli z vrsto ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti, vključno z zamenjavo svetlobnih kupol, izklapljanjem klimatov v obdobju nezasedenosti delovnih prostorov ter izrabo odvečne toplote iz kompresorja na stisnjeni zrak za ogrevanje zraka v sistemu prezračevanja.
Biomasa: dodali so fotovoltaiko, hranilnike in e-tovornjak
Biomasa iz Nazarij se ukvarja s soproizvodnjo elektrike in toplote iz lesne biomase, proizvaja lesna goriva, investira v upravljanje daljinskih sistemov ogrevanja na lesno biomaso, projektira, dobavlja, montira in servisira kotle na lesno biomaso. Podjetje je energetsko samooskrbno z elektriko in toploto v realnem času. Primarni vir proizvodnje elektrike in toplote je SPTE z nazivno močjo 1,4 megavata in dva termalna megavata. V letih 2023 in 2024 so vgradili hranilnike električne energije z zmogljivostjo 7,5 megavatne ure in močjo 3,75 megavata. Vgradili so tudi sončno elektrarno z močjo 1,8 megavata. Električni sekalnik z močjo 250 kilovatov so lani zamenjali s sekalnikom moči 500 kilovatov. S tem bodo povečali proizvodnjo sekancev za sto odstotkov in zmanjšali porabo dizla. Za zmanjšanje porabe dizla so kupili električni tovornjak za prevoz razsutih tovorov skupne teže 40 ton in cisterno za vpihovanje peletov pri končnih kupcih. S temi naložbami so znižali stroške energije ter prispevali k bolj trajnostnemu poslovanju in varovanju okolja.
Atlantic Droga Kolinska: več izkoriščanja odpadne toplote
V Atlantic Droga Kolinski vsako leto povečujejo obseg naložb v učinkovito rabo energije. Leta 2021 so si začrtali ESG-strategijo s petimi glavnimi stebri delovanja: izpusti, voda, recikliranje, zaposleni in izdelki. Že od leta 2017 so certificirani po ISO 50001 za lokaciji v Rogaški Slatini (donat, cocta, cedevita, vitaminske vode, tempel) in Izoli, kjer proizvajajo izdelke pod blagovno znamko Argeta in Barcaffe. Na obeh proizvodnih lokacijah je uveden sistem energetskega menedžmenta, s katerim aktivno spremljajo porabo energije na lokaciji. Na proizvodnih lokacijah opravljajo letne interne energetske preglede in iščejo priložnosti za izboljšanje energetske učinkovitosti.
Med izstopajočimi dosežki omenjajo, da jim je od leta 2020 do zdaj uspelo zmanjšati porabo električne energije na tono proizvoda v programu Argeta za 30 odstotkov, porabo vseh energentov pa za 11 odstotkov. Doslej je bil poudarek na energetski učinkovitosti, v prihodnje pa se bodo usmerjali tudi na druge energente, predvsem na izkoriščanje odpadne toplote v različnih procesih. Leta 2027 je predvideno tudi povečanje fotovoltaične elektrarne na izolski lokaciji.
(kategorija) Energetsko učinkovit projekt
Termo Shop: TČ, ki se prilagaja omrežninskim blokom
V Termo Shopu iz Šempetra v Savinjski dolini se ukvarjajo z razvojem in proizvodnjo toplotnih črpalk (TČ) že 33 let. V zadnjem desetletju so gradili sončne elektrarne, postavljali baterijske hranilnike in toplotne črpalke, vzporedno pa razvijali sistem pametnega upravljanja Termo Smart+, ki povezuje glavne porabnike hiše, njene lastne proizvodne vire in električno omrežje, vse skupaj pa upravlja tako, da je najbolj učinkovito, ekonomično in do okolja prijazno. Termo Shop na razpisu za energetske nagrade kandidira s toplotno črpalko termo plus iQ, ki omogoča tudi do 30 odstotkov dodatnih prihrankov v primerjavi s standardno toplotno črpalko, ker pametneje upravlja porabo. Inteligentni sistem prepozna konice porabe, izrabi cenejše tarife, prilagaja porabo vremenskim napovedim in termičnim lastnostim stavbe ter analizira urne cene elektrike v primeru izbire dinamičnih cen. Uporabniku to prinaša nižje račune, hkrati pa manj obremenjuje omrežje.
AquafilSLO in Hella v dobrososedskem energetskem projektu
Aquafil Slovenija je s partnerjem Hella Saturnus razvil projekt uporabe odvečne toplote iz AquafilaSLO za ogrevanje podjetja Hella Saturnus. Z izkoriščanjem odvečne toplotne energije iz Aquafila zmanjšujejo porabo virov, manjšajo izpuste in režejo stroške za oba partnerja.
Pri Aquafilu so že pred 15 leti patentirali izdelavo kemijsko regeneriranega najlona iz odpadnih materialov, pozneje pa so krožni princip pri ravnanju s snovmi razširili na krožno upravljanje energije.
Aquafil je že konec leta 2015 z odvečno paro začel ogrevati Vodno mesto Atlantis, leta 2016 pa so sodelovanje razširili še na Millenium. Skupni prihranek energije, h kateremu prispevajo AquafilSLO s partnerjema BTC in Hello Saturnus Slovenija, je do 13 tisoč megavatnih ur energije na leto.
Pasivni nizkoenergijski in ničemisijski leseni vrtec v Selnici ob Dravi
Novi vrtec v Selnici ob Dravi so zasnovali kot skoraj ničenergijsko stavbo, kar pomeni precejšnje zmanjšanje rabe energije v primerjavi s prejšnjim objektom. Vrtec je v več kot 90 odstotkih zgrajen iz lesa, beton pa je uporabljen zgolj kot konstrukcijski material za izdelavo jedra stavbe, stopnišča in jaška za dvigalo. Beton so uporabili zgolj tam, kjer je priporočeno. V stavbo je vgrajenih 510,2 kubičnega metra slovenskega smrekovega lesa, pri sestavi lesnih elementov pa je uporabljena inovativna metoda mozničenja, pri kateri se namesto klasičnih lepil uporabljajo lesni vijaki. Vrtec sta gradili podjetji GIC Gradnje in Lumar, dokumentacijo pa je izdelalo arhitekturno podjetje Studio Baza. Otroci so se v vrtec vselili septembra 2024, zato celoletnih podatkov o porabi energije še ni. Na podlagi energetske izkaznice starega in novega vrtca pa so izračunali, da se bo raba toplote zmanjšala z 89,5 kilovatne ure na kvadratni meter na 20 kilovatnih ur na kvadratni meter, kar pri 1.942 kvadratnih metrih pomeni 134,9 megavatne ure prihranka na leto.
Resalta: 51 elektrarn na mestnih stavbah
Konzorcij, v katerem so Resalta, mestna občina Ljubljana in Energetika Ljubljana, kandidira za energetske nagrade s projektom Zelena energija MOL 1. Resalta je namestila skupaj pet megavatov moči sončnih elektrarn na 51 javnih objektih, od šol, vrtcev, zdravstvenih domov do športnih in kulturnih objektov. Od tega je 47 sončnih elektrarn povezanih v energetsko skupnost. Gre za največjo skupnostno elektrarno v Sloveniji, ki zagotavlja letno proizvodnjo več kot 5.200 megavatnih ur električne energije. Koncesijska pogodba je sklenjena za 17 let, v tem času bo Resalta skrbela za upravljanje in vzdrževanje. Po pogodbenem obdobju bodo elektrarne prešle v last MOL. Resalta in Energetika Ljubljana bosta uporabnikom zagotovili pogodbo o samooskrbi z mesečnim obračunom znotraj skupnosti skladno s ključem delitve. Skupna vrednost naložbe je pet milijonov evrov. Cilj je na strehah stavb v lasti mesta proizvajati brezogljično elektriko in čim bolj pokrivati potrebe delovanja javnih zavodov MOL.
Krka: izraba stranske toplote odpadnih vod
Krka kandidira za energetske nagrade s projektom izrabe stranske toplote na industrijski čistilni napravi Krka na lokaciji Ločna. Kot so zapisali v prijavi, gre za vzorčni primer, kako lahko velika podjetja s trajnostnim delovanjem prispevajo k učinkovitejši rabi energije in naravnih virov. V Krki so želeli nizkotemperaturni potencial odpadnih vod na industrijski čistilni napravi Krka (IČN Krka) izkoristiti v sistemu priprave tople vode za potrebe proizvodnih in spremljevalnih procesov.
Naložba v nakup toplotne črpalke, gradbena in strojna dela ter elektro dela jih je stala 1,3 milijona evrov, ob pridobitvi nepovratnih spodbud na razpisu Borzena so strošek znižali na 915 tisoč evrov. Z upoštevanjem nepovratnih sredstev je enostavna vračilna doba projekta 3,5 let. Projekt so zaključili aprila 2024, ko so sistem predali v redno obratovanje in začeli testirati različne obratovalne scenarije.
Skupni prihranek zaradi obratovanja toplotne črpalke v letu 2024 je znašal 86.876 evrov, temu je treba prišteti še prihranek emisijskih kuponov v višini 10 tisoč evrov, to pomeni skupaj prihranek v višini 96.874 evrov. Glede na neto naložbo in dosežen prihranek bo vračilna doba projekta 3 leta in štiri mesece. Sistem so integrirali tudi v energetski nadzorni informacijski sistem in sistem ciljnega spremljanja rabe energije, kjer s pomočjo strojnega učenja spremljajo učinkovitost obratovanja vse leto na minutni ravni.
S projektom so uspeli zmanjšati porabo zemeljskega plina za 126.970 kubičnih metrov, emisije pa okvirno za 241 ton ogljičnega dioksida.
Geoplan je za občino Litija zasnoval energetsko učinkovito stavbo VIO Hotič
Ker je bila stara šola Hotič izredno energetsko neučinkovita, dotrajana in prostorsko neustrezna, so se v občini Litija na podlagi javnega natečaja z vabili odločili za umestitev nove šole in gradnjo novega energetsko učinkovitega objekta. Na vabljenem natečaju je zmagal Geoplan, ki ga vodi Helena Kovač. Za občino so celostno vodili projekt, izdelali projektno dokumentacijo, pridobili gradbeno dovoljenje, projektirali notranjo opremo in opravljali projektantski nadzor. VIO Hotič je večnamenska stavba, v kateri so šola, vrtec, telovadnica in prostori za krajevno skupnost. Pričakujejo, da bodo za ogrevanje stavbe potrebovali 60 odstotkov manj energije na kvadratni meter kot prej.
V skladu z izračuni občine Litija naj bi zaradi boljše energetske učinkovitosti prihranili približno pet tisoč evrov na leto, ob tem pa bodo imeli uporabniki veliko boljše pogoje in večje uporabne površine. Poleg tega je krajevna skupnost pridobila nove prostore, ki jih prej niso imeli.
Enertecova energetska prenova ikonične stavbe Integra
V Enertecu so se lani lotili prenove stavbe Integra v Mariboru, ki je bila zadnjih več kot deset let prazna zaradi energetske neučinkovitosti in visokih stroškov obratovanja. Čeprav je stavba ob nastanku prejela nagrado za arhitekturo, so se je vsi izogibali. V okviru sanacije je stavba dobila sončno elektrarno z močjo 160 kilovatov in baterijski hranilnik z zmogljivostjo 156,57 kilovatne ure, napreden sistem upravljanja energije pa skrbi, da ima stavba zadostno moč in zmanjšano odvisnost od omrežja. Namestili so deset e-polnilnic z močjo 11 kilovatov, sistem upravljanja energije pa prilagaja porabo objektu in omogoča učinkovito polnjenje službenih e-vozil.
Z vsemi ukrepi so znižali letne stroške energije skoraj za polovico, popolnoma odpravili zemeljski plin in dizelsko gorivo ter močno zmanjšali izpuste.
SPL: skupnostna samooskrbna sončna elektrarna
Upravljavec nepremičnin SPL kandidira za nagrado s skupnostno samooskrbno sončno elektrarno Smoletova 12. Etažni lastniki na Smoletovi ulici 12 so želeli na strehi zgraditi sončno elektrarno, ki bi s proizvedeno energijo pokrivala porabljeno električno energijo stavbe. Prva pobuda je prišla že leta 2019, nov zagon pa so dobili z novo uredbo o samooskrbi z električno energijo leta 2022. Za izvedbo so izbrali Porsche Slovenija ter pripravili pogodbo o medsebojnih razmerjih glede lastništva in delitve prihodkov. Projekt so financirali iz rezervnega sklada objekta. Sončno elektrarno so postavili julija 2023, nato pa se je zaradi birokracije zavleklo vse do novembra 2024, da so elektrarno priključili na omrežje. Osem lastnikov še vedno ni vrnilo podpisanih pogodb o samooskrbi, tako da se njihova električna energija deli sorazmerno na preostale. Po oceni SPL bodo doseženi letni prihranki 72,34 megavatne ure, raba obnovljivih virov energije se bo povečala za 62,9 odstotka, izpusti pa se bodo zmanjšali za 28,37 tone na leto. Vračilna doba naložbe bo približno šest let in pol.
(Kategorija) Energetska učinkovitost v prometu in logistiki
GEN-I: pametna polnilna infrastruktura
GEN-I kandidira za energetske nagrade s projektom, ki je sestavljen iz treh delov:
- elektrifikacija voznega parka: leta 2023 so bili na 89 odstotkih, cilj je sto odstotkov;
- postavitev lastne polnilne infrastrukture za polnjenje celotne flote skupine GEN-I z brezogljično elektriko. Zdaj imajo 75 polnilnih mest, ocenjujejo, da je njihov sistem podzemnih e-polnilnic v Ljubljani med največjimi;
- sistem pametnega upravljanja Smart Charge za upravljanje polnjenja na podlagi naprednih algoritmov, zagotavljanje polnosti celotne flote vozil, zniževanje stroškov polnjenja in preprečevanje dodatnih stroškov naložb v povečanje priključne moči ter nadgradnje e-napeljave.
S pametnim upravljanjem polnjenja so se izognili visoki naložbi v nadgradnjo električne napeljave, preprečili potrebo po povečanju priključne moči in omogočili upravljanje polnjenja glede na optimalno ceno omrežnine in električne energije. Ko so na trgu hoteli kupiti rešitev, je niso našli, zato so se razvoja lotili sami. Sistem Smart Charge naj bi bil izjemno zahteven in kompleksen, rešuje pa vse njihove izzive.
Biomasa: z e-tovornjakom so stroške goriva znižali za polovico
Biomasa kandidira tudi v kategoriji energetska učinkovitost v prometu in logistiki. Kot dobavitelj lesnih goriv so se odločili, da bodo kupcem njihovih energentov omogočili tudi brezogljično dostavo lesnih goriv, zato so kupili električni tovornjak s skupno težo 40 ton. Z e-tovornjakom lahko prepeljejo do 27 ton. Ker imajo kratke transportne poti od dobaviteljev surovin in kupcev energentov, se je ta odločitev izkazala kot racionalna. Dodatni prednosti sta njihova lastna proizvodnja elektrike in shranjevanje elektrike v hranilnikih skupne zmogljivosti 7,5 megavatne ure. Ker je njihov strošek elektrike 0,23 evra na kilometer, bodo pri vsakem kilometru prihranili 50 odstotkov pri gorivu. Glede vzdrževalnih stroškov za zdaj še ne vedo, kakšni bodo, e-tovornjak so začeli uporabljati lani novembra.
Nomago Bikes: več kot 800 koles v 17 občinah
Nomago Bikes kandidira za nagrado s sistemom javne izposoje koles. Nomago Bikes je del globalne mreže Nextbike. V Sloveniji imajo več kot 800 koles, navzoči so v 17 občinah, v prihodnje pa bodo dodatno razvijali področje mikromobilnosti in dodajali nove oblike. V letu 2024 so imeli v vseh sistemih Nomago Bikes 193.846 najemov, povprečna razdalja je bila 5,4 kilometra, uporabniki pa so prevozili več kot milijon kilometrov. V primerjavi z vožnjo z avtobusom so prihranili 108.238 kilogramov ogljikovega dioksida, v primerjavi z vožnjo z avtom pa 290.422 kilogramov. Na cestah je bilo manj avtomobilov, prispevali so k manjšemu pritisku na parkirišča, k manj hrupa in boljši kakovosti zraka. Pri Nomagu Bikes ocenjujejo, da je vlaganje v kolesarsko infrastrukturo ena izmed najbolj učinkovitih in trajnostnih strategij za prihodnost mestnega prometa.
GLS: strategija zmanjševanja odtisa
GLS Slovenija kandidira za energetske nagrade v kategoriji promet in logistika s projektom strategije zmanjševanja ogljičnega odtisa. Do leta 2030 hočejo doseči ničelne izpuste z dostavnimi vozili. V poslovnem letu 2025/2026 hočejo doseči tisoč paketomatov v mreži in povečati število e-vozil na 30 odstotkov celotnega voznega parka. V poslovnem letu 2024/2025 so v vozni park dodali 25 novih e-vozil, kar pomeni 17 odstotkov celotnega voznega parka. Dodali so tudi sedem novih električnih službenih vozil in polnilne postaje za e-vozni park. Vzporedno skrajšujejo transportne poti in jih optimizirajo, širijo omrežje paketomatov, paketnih trgovin in depojev, postavljajo solarne paketomate. V Celju so uredili zeleni depo, kjer je vozni park sestavljen izključno iz e-vozil. Imajo lastne polnilnice in fotovoltaiko na strehi, ki omogoča samostojno delovanje depoja.
Promocijski projekt OVE/URE
Fakulteta za elektrotehniko s fotovoltaiko na strehi
V kategoriji promocijski projekt OVE/URE kandidira fakulteta za elektrotehniko s projektom virtualne energetske skupnosti. V okviru evropskega projekta Aurora, pri katerem sodeluje fakulteta za elektrotehniko, so na strehi fakultete zgradili štiri fotovoltaične elektrarne s skupno nazivno močjo 206 kilovatov. S proizvedeno električno energijo zmanjšujejo uporabo električne energije iz omrežja in konično moč odjema, hkrati pa vzpostavljajo enega od petih demonstracijskih centrov v Evropi. Sončne elektrarne so zasnovane z različnimi kombinacijami razsmernikov, mikrorazsmernikov in optimizatorjev, moduli so nameščeni v različne smeri, imajo pa tudi testno polje modulov različnih tehnologij.
