Portorož ima svoj Alcatraz
Komentarji
23. 01. 2025, 05.00
, posodobljeno: 07. 02. 2025, 15.56
Tudi Portorož ima svoj Alcatraz. Ob teniških igriščih je zrasel betonski objekt, za katerega domačini pravijo, da spominja na zloglasni zapor sredi zaliva San Francisca. Morda je primerjava pretirana. Navsezadnje v njem ne bodo kazni prestajali Al Capone, George “Brzostrelka” Kelly in druščina barvitih kriminalcev iz časov prohibicije. A dejstvo je, da za ugotovitev, da objekt ne sodi v urbanistično podobo kraja, ni treba biti niti arhitekt niti urbanist.
Mogoče je nepošteno, da tako poimenovanemu poslopju, za zdaj je še gola betonska lupina, že od začetka pripisujemo negativne estetske sodbe. Ko bo dokončan, bo morda videti bolje. A sodeč po dosedanjem trendu lokalnega urbanizma, to upanje ni pretirano veliko. Betonski objekt - behemot, Alcatraz, Kolos II ali kakorkoli so ga že krajani poimenovali - se tako pridružuje drugim nepremišljenim gradnjam in dejavnostim, ki se izvajajo na prvovrstnih portoroških lokacijah. Med njimi najdemo drogerijo DM, ki zdaj obratuje tik ob morju, na mestu, kjer bi bolj sodila kakovostna restavracija, lokal ali kakšna druga primernejša dejavnost. Prav tako izstopa načrtovani trgovsko-poslovni center (portoroški Kolos), ki ga nameravajo zgraditi na parkirišču Kaštel in naj bi bil visok kot hotel Kempinski Palace, ter nov Grafistov objekt. Slednjega gradijo na območju pogorelega nočnega kluba Alaya, na zemljišču, kjer prostorski načrt predvideva parkovne površine. Za nameček so občinski svetniki, brez kakršnegakoli občutka za prostor, dovolili selitev igralnice z griča pri Hotelu Metropol v samo središče Portoroža, praktično na glavno promenado.
Za ugotovitev, da velikanski objekt v bližini teniških igrišč ne sodi v urbanistično podobo kraja, ni treba biti niti arhitekt niti urbanist.
Medtem ko na Občini Piran že desetletja ni dovolj motivacije za gradnjo preproste kolesarske steze med Portorožem in Piranom - krajema, ki sta med najbolj priljubljenimi destinacijami za kolesarje v Sloveniji -, pa očitno ne primanjkuje zagnanosti pri pomoči investitorjem pri gradnji megalomanskih projektov, ki jim prinašajo dobiček.
Vsem, ki trdijo, da se je občina pogreznila v večni spanec in da jo je treba prebuditi za vsako ceno, tudi za ceno nebrzdanega razvoja, ki pogosto prinese še večjo degradacijo kraja, sporočamo: življenje tukaj vendarle ni tako dolgočasno. Pravzaprav je bivanje v piranski občini podobno telenoveli, dovolj je le prelistati časnike. Denimo, enkrat lahko preberemo, kako so se v pretep sredi Pirana zapletli družinski člani znane poslanke in podpredsednice državnega zbora, drugič da se piranski podžupan ni odzival na znake policistov in je s svojim vozilom odpeljal naprej, vmes se razglablja o naključnih požarih v Luciji in Portorožu ... Toliko o “zaspanem” kraju.