Um je nagnjen k prevzemanju vseh mogočih prepričanj, ki se, če jih dobro pogledamo, zdijo smešna. Misel, da si nečesa ne zaslužite, je eno od takšnih prepričanj. Da bi ga lažje izpodbili in ga nadomestili z bolj pozitivnim in točnim pogledom, si vzamite vsaj dvajset minut časa, sedete, zaprete oči in si pomagate s procesom vizualizacije.
Udobno se namestite v kotiček, kjer se počutite dobro...
Ko tako tiho sedite, si predstavljate varen in čudovit kraj. Lahko je resničen ali pa plod vaše domišljije – je neke vrste osebno zatočišče znotraj vašega uma.
Zdaj pa si v tem zatočišču predstavljajte sebe kot otroka.
Dopustite podobi, da se vam prikaže v mislih. Dovolite ji, da je kakršna koli. Morda boste videli zelo majhnega ali pa nekoliko starejšega otroka. Samo opazujete sebe kot otroka – svoj otroški jaz.
Bodite pozorni na to, kaj počne vaš otroški jaz. Opazujte, kako je videti in kaj se zdi, da občuti. Pomislite, ali si ta otrok, ki ga opazujete, zasluži srečo. Ali si ta otrok zasluži biti ljubljen. Si ta otrok zasluži biti nesrečen? Si ta otrok zasluži biti za kaj prikrajšan? Si ta otrok zasluži biti sam in neljubljen?
Ugotovili boste, da nikoli ne morete gledati svoj otroški jaz in reči, da si ta otrok zasluži biti nesrečen, prikrajšan in neljubljen.
Še naprej ostanete v tej vizualizaciji in preletite svoje življenje od starosti tega otroka, ki sedi pred vami v vaših mislih, vse do vaše trenutne starosti.
Poskušajte določiti točko v vašem življenju, ko ste nenadoma postali nevredni sreče in ljubezni.
Spet preletite svoje življenje in skušajte najti trenutek, ko je ta otrok prenehal obstajati. Ali je kje v vašem življenju trenutek, ko je nenadoma njegovo mesto prevzela odrasla oseba?
Zdaj pa si predstavljajte, da stopite do tega otroka in se mu predstavite. Povejte mu, da mu ni treba več biti močan. Da ste vi že dodobra odrasli in da je čas, da se ima lepo. Povejte svojemu otroškemu jazu, da si zasluži biti ljubljen, da si zasluži biti srečen in da si zasluži imeti vse, kar potrebuje in želi.
Povejte temu otroku, da mu boste vi vse to dali, saj ste zdaj odrasli in ste pripravljeni poskrbeti zanj. Povejte mu, da ga imate zelo, zelo radi. Povejte mu, kaj vam je pri njem všeč.
Sedaj pa si predstavljate, kako otroka močno objamete.
Držite ga v svojem objemu. Če vaš notranji otrok ob tem začne jokati, mu pustite, naj joka. Potolažite ga tako, kot ste si vedno želeli, da bi bili potolaženi. Zraven opazujte, kdaj bosta (vi in otrok) začutila olajšanje, in dovolita si ga občutiti.
Ko bosta vi in vaš otroški jaz pripravljena, mu lahko poveste, da mu boste vedno stali ob strani, ga tolažili in se pogovarjali z njim, kadar koli bo to hotel. Predstavljajte si, da ima otrok v tem varnem zatočišču znotraj vašega uma: toplo posteljo, najljubšo hrano in družabnika za igro. Pokažite otroku, kje je, in mu povejte, da boste zdaj za nekaj časa odšli počet odrasle stvari.
Ko začutite, da je otrok pripravljen, da odidete, ga vnovič objemite in mu povejte, da ga imate radi, da ste ga vedno imeli radi in da ga boste vedno imeli radi. Predstavljajte si, kako ga v postelji pokrijete ali kako ga gledate, ko začne jesti nekaj, kar ima rad, ali pa kako steče k igri s prijateljčkom.
Zdaj pa počasi preusmerite svojo pozornost nazaj v sobo. Pomigajte s prsti na rokah in nogah. Globoko zadihajte in odprite oči.
Povzeto po knjigi Sence pred zoro
Preberite tudi:
