Danilo Majaron. Foto: Rok Omahen
Danilo Majaron. Foto: Rok Omahen

Poletje 1931 je bilo kar pestro na številnih področjih, o čemer smo se lahko prepričali tudi sami v Razglednicah preteklosti. Nekaj zanimivih, nenavadnih, pa tudi povsem vsakdanjih dogodkov, ki so zaznamovali tisti čas smo, si že na kratko ogledali, danes pa bomo namenili nekaj časa poročanju časopisa Slovenec, ki je prinašal vest o smrti priljubljenega politika, pravnika in odvetnika, dr. Danila Majarona.

Foto: Rok Omahen
Foto: Rok Omahen
Foto: Rok Omahen
Foto: Rok Omahen

Serija Poletje 1931
Serija Poletje 1931 prinaša kratek pregled pomembnejših pa tudi popolnoma vsakdanjih dogodkov, ki so odmevali v naših krajih in zunaj meja domovine pred devetdesetimi leti oziroma natančneje poleti leta 1931. Besedilo v narekovajih je iz izvirnih časopisov iz tistega časa (Slovenec, Slovenski narod, Jutro, Jugoslovan in Mariborski večernik »Jutra«), ki so vsi dostopni na spletnih straneh Digitalne knjižnice Slovenije.

Kdo je bil Danilo Majaron?
Poglejmo si zgolj odlomek iz obsežnega prispevka, ki je bil prvotno objavljen v časopisu Slovenec, 7. avgusta 1931: "Od nas se je poslovila danes ena najsimpatičnejših in za Slovence najzaslužnejših osebnosti novejše slovenske zgodovine ter naše javnosti. Davi [danes zjutraj] ob 9 je na Bledu umrl v vili `Iris´ soustanovitelj naše univerze in njen prvi častni doktor [leta 1929], predsednik Odvetniške zbornice dr. Danilo Majaron. Ob njegovi krsti žalujejo sedaj vsi Slovenci, zakaj zasluge tega moža so bile za naš razvoj, za našo kulturno povzdigo in za pravice slovenskega jezika neprecenljive. Dr. Danilo Majaron je bil iz garde onih smelih [hrabrih] ter pogumnih mož, ki so se v časih, ko so bile pravice Slovencev najbolj teptane, neustrašeno boril za svoje ljudstvo."

Univerza v Ljubljani. Foto: Rok Omahen
Univerza v Ljubljani. Foto: Rok Omahen
Foto: Rok Omahen
Foto: Rok Omahen

"Dr. Danilo Majaron je bil rojen 12. decembra 1859 v Borovnici. Njegovi starši so nadarjenemu dečku preskrbeli najboljšo izobrazbo. Desetletni fantiček je študiral najprej normalko v Idriji skupno z dr. Frančiškom Lampetom [1859-1900] in dr. Gustavom Gregorinom [1860-1942]. Gimnazijo je študiral v Ljubljani, kjer je užival v Alojzijevišču izvrstno vzgojo. V svoji globoki vernosti se je hotel najprej posvetiti duhovskemu poklicu ter je študiral od 1878 do 1879 v semenišču. Čutil pa je, da ni za ta poklic ter se je nato posvetit pravu, ki ga je študiral na Dunaju. Že kot akademik se je bavil mnogo s publicistiko ter se navduševal za slovanske ideale. Po dovršitvi študij je bil najprej sodni praktikant na Dunaju. Od 1887 do 1892 pa odvetniški koncipient [pripravnik] v pisarni dr. Ivana Tavčarja v Ljubljani. Leta 1894 je otvoril lastno odvetniško pisarno."

Foto: Rok Omahen
Foto: Rok Omahen
Foto: Rok Omahen
Foto: Rok Omahen

Majaron in publicistično delo
"S publicistiko se je pričel pečati zelo zgodaj. Sodeloval je pri [časopisih] `Vrtcu´, `Slovencu´, `Novicah´ in `Slovenskem Narodu´. Njegovo publicistično delo je ogromno. Nekaj let je bil urednik `Slovenskega Naroda´. Leta 1889 je sodeloval pri ustanovitvi društva `Pravnik´ ter je obenem prevzel uredništvo glasila `Slovenski Pravnik´, ki ga je urejeval kot društveni tajnik 35 let. Čeprav je bil v začetku obstoj tega glasila ogrožen, vendar se je energiji dr. Majarona posrečilo, da je dvignil število naročnikov in kvaliteto revije, tako da je mogel že ob 25 letnici glasila ugotoviti, da ni nobene nevarnosti več za obstoj tega lista. Neprecenljive so zasluge, ki si jih je pridobil `Slovenski Pravnik´ in z njim tudi dr. Majaron za slovenščino v sodnem uradovanju. Saj je točno pred 50 leti dunajsko višje sodišče razveljavilo neko zasebno sodbo samo zato, ker je bila izdana v slovenskem jeziku. Popolne pravice, ki gredo slovenščini na domačih tleh, pa si je pridobila šele ob prevratu. Toda, da je dosegla že ob pričetku tega stoletja slovenščina enakopravnost tudi pred sodnijo, je bila zasluga `Pravnika´. Dr. Majaron je bil izvoljen za predsednika tega društva leta 1907. Po zaslugi dr. Majarona in njegovih sobojevnikov je društvo `Pravnik´ izvršilo ogromno delo za izdajo zakonov v slovenskem jeziku, obenem pa je društvo vršilo ogromno propagandno delo za ustanovitev slovenske pravne fakultete in slovenske univerze. Zasluga dr. Majarona je bila, da je bilo delo Slovencev za osnovanje slovenske univerze že pripravljeno, ko je prišel ugoden političen moment: leto 1919, v novi narodni državi."

Univerza v Ljubljani. Foto: Rok Omahen
Univerza v Ljubljani. Foto: Rok Omahen
Pravna fakulteta. Foto: Rok Omahen
Pravna fakulteta. Foto: Rok Omahen

Danilo Majaron kot politik
"Mnogo se je dr. Majaron bavil aktivno tudi s politiko. Od 1890 do 1894 ter od 1890 do 1910 je bil občinski svetnik ljubljanski. Sodeloval je v finančnem, pravnem, šolskem odseku ter vseučiliškem odboru mestne občine. Pokazal je veliko aktivnost, ko je pogosto interveniral na Dunaju zaradi občinskih zadev in vseučilišča. Leta 1908 je bil predsednik Združenega narodnega odbora ter je s svojimi intervencijami rešil mnogo preganjanih oseb zaradi žalostnih dogodkov meseca septembra. Avstrijska uprava in domača nemškutarija sta ga močno zasovražili. 1895 je bil izvoljen v kranjski deželni zbor kot zastopnik Idrije, pozneje pa kot zastopnik Trgovske in obrtniške zbornice. V deželnem zboru je posvečal glavno delo vprašanju slovenskega vseučilišča."

Več informacij o Danilu Majaronu je na voljo tudi v Slovenskem biografskem leksikonu.

Rok Omahen je dokumentalist-raziskovalec iz TV arhiva in dokumentacije RTV Slovenija. rok.omahen@rtvslo.si