Včeraj je bilo opravljenih tudi 25.447 hitrih antigenskih testov. V bolnišnicah se zdravi 437 bolnikov, na intenzivni terapiji jih je 84. Umrlo je 8 covidnih pacientov.
Po podatkih Sledilnika za covid je trenutno v državi 10.325 aktivnih primerov okužb. V četrtek so potrdili 90 okužb manj kot dan poprej, umrla sta dva bolnika manj. Prav tako se v bolnišnicah zdravi 16 covidnih bolnikov manj kot dan poprej, šest bolnikov manj potrebuje intenzivno zdravljenje.
Pogoj števila hospitaliziranih covidnih bolnikov za prehod države v rumeno fazo sproščanja ukrepov je torej že dosežen, saj je hospitaliziranih manj kot 500 bolnikov, ni pa še dosežen pogoj glede tedenskega povprečja potrjenih okužb. Da bi prešli v rumeno fazo, se mora povprečje spustiti pod 600. Trenutno sedemdnevno povprečje znaša 689, še dan prej je znašalo 705.
Po mnenju svetovalne skupine zaenkrat ni razlogov za prekinitev cepljenja s cepivom AstraZenece
Člani posvetovalne skupine za cepljenje pri NIJZ menijo, da zaenkrat ni razlogov za prekinitev cepljenja s katerimkoli cepivom proti covidu-19. Trenutna opazovanja kažejo, da cepivo ne povzroča krvnih strdkov, če pa jih, je to res izjemno redko, so zapisali. Po njihovi oceni koristi cepiva še vedno prevladajo nad tveganji.
Nekaj držav EU je namreč iz previdnostnih razlogov začasno ustavilo cepljenje s cepivom AstraZenece po tistem, ko so se pri nekaterih ljudeh po cepljenju pojavile bolezenske težave, povezane z nastajanjem krvnih strdkov. Najprej so začasno ustavili cepljenje z določeno serijo cepiva AstraZeneca v Avstriji, razlog je bila smrt 49-letne medicinske sestre in razvoj pljučne embolije pri 35-letnici po cepljenju s tem cepivom.
Evropska agencija za zdravila (Ema) je sporočila, da glede na preliminarno preiskavo, smrt medicinske sestre v Avstriji ni povezana s cepljenjem. Do 10. marca letos so sicer zabeležili 30 primerov težav zaradi krvnih strdkov pri skoraj petih milijonih ljudi, cepljenih v EU. Dosedanji podatki kažejo, da število težav zaradi krvnih strdkov po cepljenju ne presega pričakovane pogostnosti teh težav pri necepljeni populaciji.
Pri nas doslej ni bilo težav zaradi krvnih strdkov
Kot navaja posvetovalna skupina v mnenju, ki so ga objavili na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), je pogostnost težav zaradi krvnih strdkov močno odvisna od starosti, pričakovana mesečna pojavnost je pri starejših od 80 let 1097 primerov na milijon ljudi in nato pada s starostjo. Pogostost v splošni populaciji pa je od 100 do 200 primerov na milijon ljudi. Znano pa je, da se težave zaradi krvnih strdkov pogosto pojavljajo tudi pri prebolevanju covida-19.
Kot so dodali, v Sloveniji zaenkrat niso zabeležili težav zaradi krvnih strdkov po cepljenju s cepivom AstraZenece. Do 7. marca so s tem cepivom izvedli najmanj 23.734 cepljenj. Zabeležili pa so štiri takšne dogodke po cepljenju s Pfizerjevim cepivom, s katerim so do 7. marca izvedli najmanj 174.490 cepljenj, navajajo na spletni strani NIJZ.
Na NIJZ spremljajo izvajanje cepljenja proti covidu-19 na podlagi podatkov o opravljenih cepljenjih, ki jih izvajalci cepljenja posredujejo v Elektronski register cepljenih oseb in neželenih učinkov po cepljenju.
Redno so tudi obveščeni o vseh poročanih domnevnih neželenih učinkih cepiv, ki jih prejme neposredno Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke in imetniki dovoljenj za promet s cepivi.
Pomembna je vzročna in ne časovna povezanost s cepljenjem
Ob tem opozarjajo, da so lahko neželeni dogodki, ki sledijo cepljenju, vzročno povezani s cepljenjem, lahko pa gre tudi zgolj za časovno povezavo s cepljenjem, kar pomeni, da določen neželeni dogodek s cepljenjem ni vzročno povezan in bi se zgodil tudi, če oseba ne bi bila cepljena.
»O 'pravih' neželenih učinkih lahko govorimo le takrat, kadar lahko določimo vzročno povezanost med neželenim dogodkom in cepljenjem ali cepivom, bodisi pri posamezniku (z objektivno diagnostično metodo) ali pa na ravni populacije s kakovostnimi epidemiološkimi raziskavami,« so poudarili na NIJZ.
Večino vzročnih povezav, ki zadevajo splošno populacijo, raziskovalci odkrijejo že med izvajanjem kliničnih študij, medtem, ko se povezave, ki zadevajo manjše dele populacije z določenimi bolezenskimi stanji ali genetskimi posebnostmi izkažejo šele pri množični uporabi cepiv. Zato je treba neželene učinke po uporabi novih cepiv zelo skrbno spremljati in vsako poročilo natančno preučiti, so dodali.
Po cepljenju šolnikov Kacin napovedal dvig starostnega praga za uporabo cepiva AstraZenece
Ob robu današnjega obiska Zdravstvenega doma Kamnik je koordinator za logistični del množičnega cepljenja Jelko Kacin komentiral tudi pojav stranskih učinkov po cepljenju dela velenjskih učiteljev, zaradi česar so na eni od osnovnih šol morali danes odpovedati pouk.
»Reakcija po cepljenju je znak, da se vaš organizem upira in da se cepljenje prijemlje. To je uspeh cepljenja. To je dokaz, da se organizem bori in da bo čez dan ali dva pripravljen na veliko hujše preizkuse,« meni Kacin. Če se kdo ne bo cepil, naj čim prej pove, saj na tisoče ljudi čaka na svoj odmerek, je še dodal.
Po Kacinovi oceni bo v prihodnjem tednu s prvim odmerkom cepiva cepljenih okoli deset odstotkov prebivalcev in če bodo cepljenje nadaljevali s takim tempom, bo do konca junija cepljena polovica prebivalcev.
Usklajevanje prijav pri osebnem zdravniku in prek eUprave
Ob tem pristojne institucije pripravljajo program, s katerim bodo uskladili prijave na cepljenje, npr. med izraženim interesom za cepljenje prek eUprave in prijavo pri osebnem zdravniku.
Kot je pojasnil Kacin, je ministrstvo za javno upravo Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje (NIJZ) odstopilo podatke o prijavah prek eUprave, NIJZ pa sedaj v dogovoru z ministrstvom za zdravje pripravlja program za usklajevanje prijav. »Rok, da to operativno začne delovati, je prva polovica aprila, ko naj bi imeli dovolj cepiv,« je dejal.
Tekom današnjega dne je na to temo pričakovati tudi skupno sporočilo obeh ministrstev, NIJZ in zdravstvenega inšpektorata, po katerem bo po Kacinovih besedah bistveno manj nesporazumov glede prijavljanja na cepljenje.
V kamniškem zdravstvenem domu trenutno proti covidu-19 cepijo starejše od 75 let in kronične bolnike, popoldne bodo začeli cepljene zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, je v izjavi za medije ob robu Kacinovega obiska povedal direktor ZD Kamnik Sašo Rebolj. Do zdaj pri njih niso zabeležili nobenega resnega stranskega učinka po cepljenju, bolečina v roki in povišana telesna temperatura pa sta po njegovih besedah pričakovana učinka po cepljenju tudi proti drugim boleznim.
V zdravstvenem domu ob tem upajo, da interes za cepljenje ostane in da bodo čim prej cepili čim večji del prebivalcev. S tem se bo tudi razbremenilo delo v zdravstvenem domu, ki trenutno izvaja tudi testiranja na okužbo z novim koronavirusom.
