Da se je začelo dogajati v poslanski skupini največje koalicijske stranke Gibanja Svoboda, kaže nedavni zaplet pri nominaciji kandidata za novega kmetijskega ministra. Ko so Golobovi poslanci zminirali kandidaturo Vojka Adamiča in je moral premier v zadnjem hipu najti novo kandidatko, poslanko Gibanja Svoboda Matejo Čalušić.
Izključena Mojca Šetinc Pašek je že odšla »na svoje«, vprašanje pa je, koliko njenih kolegov ji bo v prihodnjih mesecih sledilo. 40 poslancev brez Šetinc Paškove je danes še vedno impresivna številka za katerokoli politično stranko v slovenskem parlamentu. Vzporedno oblast, politično zakulisje na slovenski levici, eden od pomembni centrov moči, je triumf na parlamentarnih volitvah aprila 2022 zaskrbel, saj je po njihovem mnenju Gibanje Svoboda dobilo preveč glasov, s tem pa Robert Golob preveliko politično moč.
Svojeglavega Goloba se lahko »disciplinira« le tako, da se mu razbije poslansko skupino. Vprašanje je samo, kako daleč so pripravljeni iti. Po nekaterih napovedih se bo začelo dogajati že v februarju, ko naj bi KPK z odločitvijo, da je premier Golob kršil integriteto, ker naj bi pritiskal na svojo nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar, zdaj svetovalko predsednice republike Nataše Pirc Musar, spet posegla na politični parket.
Kdo ve, morda pa bo poročilo KPK na koncu samo še en vihar v kozarcu vode? Janša in Janković sta politično preživela, enako bi lahko tudi Golob.
Prvi človek Platforme sodelovanja, poslanec SDS Anže Logar ima drugače od svojega strankarskega šefa Janeza Janše od KPK velika pričakovanja, saj je v intervju pred božično-novoletnimi prazniki že izjavil, »da predsednik vlade ne more preživeti posledic primera«. Po drugi strani pa Golobovi koalicijski partnerji SD in Levica na vprašanja, »kaj bo, če bo«, odgovarjajo bolj diplomatsko.
Najbolj nestrpni na politični levici, ki si želijo Golobovega padca, tako že vlečejo vzporednice z letom 2013, ko je KPK s svojo odločitvijo sprožila proces razpada tedanje vladne koalicije pod taktirko SDS, a primera nista enaka. Protikorupcijska komisija je pred enajstimi leti pri pregledu imetja predsednikov parlamentarnih političnih strank ugotovila, da se je Janezu Janši premoženje nepojasnjeno povečalo za najmanj 210 tisoč evrov, pri Zoranu Jankoviću, tedaj predsedniku Pozitivne Slovenije, pa so ugotovili izrazita korupcijska tveganja za 208 tisoč evrov transakcij. Ugotovitve KPK glede premoženja obeh politikov so postale pravnomočne.
Janša je zaradi KPK nosil politične posledice, saj mu je razpadla druga vlada, Janković pa še to ne. Oba politika pa sta še danes med najbolj vplivnimi ljudmi v državi. Še več, Janši je KPK stopila na prste še enkrat, v času njegove tretje vlade, saj so ugotovili, da se je pri glasovanju o imenovanju neizvršnega direktorja DUTB Francija Matoza znašel v nasprotju interesov in ravnal v nasprotju z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije.
Tudi ta ugotovitev KPK je postala pravnomočna, saj Janša ni sprožil upravnega spora. Podobno zaradi sumov kršitve integritete zdaj KPK preiskuje premiera Golob na osnovi prijave nekdanje notranje ministrice Bobnarjeve, nad katero naj bi izvajal domnevno nedovoljene pritiske.
Premier Golob je dal že vnaprej vedeti, da zaradi KPK ne namerava odstopiti. Kdo vse ga bo pozval, da se poslovi s funkcije, pa bomo videli ob prvih odzivih, ko bo sprejeta odločitev KPK. Ni samo vprašanje, kaj bosta storili koalicijski partnerici SD in Levica, do političnih turbulenc lahko pride tudi v poslanski skupini Gibanje Svoboda. A eno so želje centrov moči, drugo pa je politična realnost. Goloba lahko v parlamentu zamenjajo le s konstruktivno nezaupnico. Poslanci morajo zbrati 46 glasov in predlagati novega mandatarja.
Pri slednjem pa nastane problem, saj »junaka«, nekakšnega tehničnega mandatarja, ki bi bil pripravljen na polovici mandata stopiti v premierske čevlje, še niso našli. Med imeni, ki so se pojavljala v medijih, se je ob koncu leta znašla tudi Alenka Bratušek: nekdanja premierka, predsednica propadle stranke SAB, v sedanji vladi pa ministrica za infrastrukturo. Da bi Goloba zamenjala prav Bratuškova, predlaga levičarska aktivistka, antropologinja Vesna Vuk Godina, sicer »mrzla« sestrična izključene poslanke Svobode Mojce Šetinc Pašek.
A Bratuškova se teh politikantskih iger očitno ne gre, saj ekskluzivno za Reporter pravi, da kot infrastrukturna ministrica odgovorno in aktivno sodeluje v vladi, ki po njenem dobro opravlja svoje delo, zato ne vidi potrebe za spremembe in ne želi sodelovati v špekulacijah glede tega: »Leta 2013 sem kot predsednica vlade, tudi s podporo dr. Goloba, prevzela veliko breme skoraj bankrotirane države … Tako kot sem jaz leta 2013 imela njegovo podporo, ima predsednik vlade zdaj mojo podporo in zaupanje.«
Kdo ve, morda pa bo poročilo KPK na koncu samo še en vihar v kozarcu vode? Janša in Janković sta politično preživela, enako bi lahko tudi Golob.