Kako vpliva namestitev ruskega taktičnega jedrskega orožja na beloruskih tleh na vaša prizadevanja za politične spremembe v državi? So še bolj otežena?

Aleksander Lukašenko nima nobene zakonske podlage, da se predstavlja kot predsednik Belorusije, ker je ponaredil volitve leta 2020. Ne sme podpisovati nobenih mednarodnih dogovorov, ker ne predstavlja beloruske družbe. Belorusija pa je tudi soagresorka v ruski vojni proti Ukrajini in mi dandanes belorusko ozemlje pojmujemo kot okupirano s strani ruske vojske. Belorusi so v deklaraciji o državni suverenosti leta 1990 razglasili, da na svojem ozemlju nočejo jedrskega orožja. To je bilo omenjeno tudi v prvi demokratični ustavi. Kasneje je država podpisala tudi memorandum o neširjenju jedrskega orožja iz Budimpešte.

Zdajšnja namestitev jedrskega orožja je torej popolnoma nezakonita. Pomeni tudi, da sta Lukašenko in Belorusija izgubila mesto na mednarodnem parketu. Imela bosta zgolj še enaka stališča kot Ruska federacija. Nerazumljivo in nesprejemljivo pa je, da se naši mednarodni partnerji ob namestitvi jedrskega orožja v Belorusiji ne odzovejo. Razumem, da se hočejo zahodni voditelji izogibati ustvarjanju dodatnih tveganj jedrskega spopada. Razumem tudi, da v svojih družbah nočejo ustvarjati ozračja strahu pred jedrsko vojno. Ne razumem pa, da nočejo videti, kaj čutijo Belorusi – da izgubljamo svojo suverenost in neodvisnost. Čez nekaj let bodo s pomočjo Lukašenka izpeljali referendum o aneksiji beloruskega ozemlja k Ruski federaciji.

Voditeljica opozicije Svetlana Tihanovska je bila do molka zahodnih voditeljev zelo kritična.

Kot član združene prehodne vlade, ki jo je ustanovila Svetlana Tihanovska, se popolnoma strinjam z njenimi besedami. Mednarodne partnerje želimo opozoriti, da bo beloruski družbi poslej težko organizirati kakršne koli proteste. Na beloruskem ozemlju imamo popolnoma avtoritarni režim, ki proti družbi uporablja vse vzvode moči. Povsem točne so besede ukrajinskega predsednika Zelenskega, da na beloruskem ozemlju ta čas poteka vojna. Gre za vojno beloruskih oblasti proti družbi.

Seveda pa se pripravljamo na spremembe v državi, organiziramo uporniško gibanje. Toda po namestitvi jedrskega orožja lahko Lukašenko zaprosi za pomoč Rusko federacijo, Putin pa bo napotitev vojakov argumentiral s tem, da zagotavljajo varnost območij, kjer je nameščeno jedrsko orožje. Tako bi lahko pokorili tudi protestniško gibanje. Nevarnost večjega vdora ruske vojske na belorusko ozemlje je realna, mi pa bomo še težje učinkoviti s protestniškimi aktivnostmi na beloruskih tleh. Že pred letom dni sem po evropskih prestolnicah svaril pred namestitvijo ruskega jedrskega orožja v Belorusiji. Takrat bi morali Lukašenku jasno določiti ceno, če se to zgodi. Toda enako kot danes tudi takrat ni bilo odziva na Zahodu. Edina država, ki ima strategijo, kaj storiti z Belorusijo, je Rusija. ZDA in Evropska unija je nimajo. Naše partnerje pozivamo, naj priznajo našo prehodno vlado kot izvršni organ v izgnanstvu in nas podpirajo. Oblikovati moramo proaktivno strategijo. Le Belorusi sami pa lahko odločijo o svoji prihodnosti.

Je bil Zahod do Belorusije preblag v upanju, da ne bo aktivno sodelovala v ruski vojaški operaciji proti Ukrajini?

To je bila zagotovo strateška napaka. Prvo so zagrešili že leta 2020, ko so bili na beloruskih ulicah milijoni ljudi in smo prosili za sankcije proti režimu. Pa jih niso uvedli. Pozneje smo opozarjali, da je Lukašenko edini Putinov zaveznik, s katerim je organiziral vojno v Ukrajini. Takrat namreč ni bilo ne Kitajske ne Irana. Velikokrat sta se srečala, 4. novembra 2021 sta podpisala vojaško doktrino tako imenovane združene države Belorusije in Rusije. To je bila zakonska podlaga, da so začeli priprave na agresijo na Ukrajino in jo pozneje tudi sprožili. Lukašenko je Putinov siamski dvojček. Večkrat smo vse to predstavili evropskim partnerjem. Poslušali so nas, a ukrepali niso.

Zdaj imamo Lukašenka, ki aktivno podpira Rusijo, proizvaja veliko orožja in omogoča urjenje ruskih vojakov na beloruskem ozemlju. Govori, da ima bombo in da bo, če jo bo uporabil, umrlo milijon ljudi, jaz pa sprašujem mednarodne partnerje, kaj čakajo. Imamo norega človeka, vi pa ne ukrepate? Razumem, da ne želite ustvarjati občutka ogroženosti v lastnih družbah. Toda ne razumete, kako razmišljajo Belorusi. Več kot 5000 političnih zapornikov je ta čas v beloruskih ječah. Dnevno prihaja do mučenj. Razumem vaša razmišljanja, vendar morate tudi vi razumeti naša pričakovanja.

Opozicija deluje iz izgnanstva, njeno vodstvo je v Belorusiji obsojeno na zaporne kazni. Kako sploh lahko doseže politične spremembe v Belorusiji?

Na družbenih omrežjih smo vzpostavili komunikacijske kanale z milijoni Belorusov. S svojo ekipo imam 21 komunikacijskih kanalov. Vsak mesec imam 10 do 15 milijonov ogledov. Pripravljamo tudi različne načrte – načrt za zmago, podpiramo uporniško gibanje znotraj Belorusije in beloruske odrede v ukrajinski vojski, ki se zdaj borijo za osvoboditev Ukrajine, pozneje pa se želijo vrniti v Belorusijo in osvoboditi še domovino. Za spremembe pa je potreben tudi mednarodni pritisk. Ta čas je v Belorusiji težko kar koli organizirati, saj bi vas takoj aretirali in obsodili na večletno zaporno kazen.

Je izid vojne v Ukrajini ključnega pomena za vaše nadaljnje korake?

Veliko priložnosti za spremembe, predvsem v letih 2020 in 2021, smo zgrešili. Takrat ni bilo prave podpore mednarodnih partnerjev. Danes je naša strategija podpora zmagi Ukrajine. To je naš skupni cilj. Zmaga bi namreč odprla pot spremembam v Belorusiji.

Kako je mogoče doseči padec Lukašenkovega režima? Z volitvami očitno ne gre ...

Uporabimo lahko več instrumentov – uporniško gibanje, zunanji pritisk, vrnitev beloruskih vojakov iz Ukrajine, razkol med elitami. Imamo pripravljene različne načrte za tranzicijo, med drugim tudi za trenutek, ko bi Lukašenko umrl. Toda ključno je, kakšen bo položaj v družbi in kaj bo pripeljalo do sprememb. Sprožilec so lahko zmaga Ukrajine, smrt Lukašenka, vstop beloruskih prostovoljcev iz Ukrajine na belorusko ozemlje. V vsakem primeru bo takrat pomembna naša informacijska aktivnost.

Kako si razlagate visoko zmago Slovenije nad Belorusijo pri glasovanju za nestalno članico varnostnega sveta?

Najprej čestitke Sloveniji! To je velik uspeh za vašo diplomacijo. Za nas je pomembno, da bo prijateljska in zavezniška država postala članica varnostnega sveta. Prepričan sem bil, da boste zmagali. Neki visoki slovenski diplomat mi je razlagal, da niso imeli sredstev, da bi državam za njihovo podporo kar koli obljubili. Iz tega sklepam, da so vse države, ki so podprle Slovenijo, Lukašenku na ta način sporočile, da ne podpirajo njegovega režima, agresije in nasilja proti beloruski družbi. Vaša izvolitev je zgodba o uspehu za Slovenijo, pa tudi za nas, demokratične beloruske politične sile. Prepričan sem tudi, da je med 38 glasovi za Belorusijo vsaj 30 takšnih, za katere so se dogovorili že pred leti. To pomeni, da Slovenija uživa kar najširšo podporo. Želim vam veliko uspeha, vašo vlado pa naprošam, naj nas podpira v težkem boju za suverenost in neodvisnost.