Število oseb v Sloveniji, ki so spremenile spol, narašča. Glede na statistične podatke sprememb spola, ki so bile vpisane v matični register, je bilo pred štirimi leti 14 vpisov, leta 2021 pa že 30. Leto kasneje je bilo vpisov 44, lani pa 40.
Sprememba spola se, glede na podzakonske akte, v matični register vpiše na podlagi odločbe pristojnega organa. Podlaga za izdajo odločbe pa je potrdilo zdravstvene ustanove ali zdravnika, iz katerega je razvidno, da je oseba spremenila spol.
Spol je v Sloveniji določen takoj ob rojstvu na osnovi videza zunanjih genitalij.
Pozivi k spremembi postopkov
Pri transspolnih osebah se pogosto njihova spolna identiteta in spolni izraz ne ujemata s spolom, ki je naveden na osebnih in drugih dokumentih. S tem je kršena njihova človekova pravica do zasebnosti, pride pa lahko tudi do nesprejemanja, diskriminacije in nasilja. Zagovornik načela enakosti je leta 2020 ministrstvo za notranje zadeve pozval, da preuči možnosti zakonske ureditve pravnega priznanja spola na podlagi samoopredelitve.
O transformaciji iz ženske v moškega je v intervjuju za Žurnal24 spregovoril Eros. Intervju lahko preberete tukaj.
Nujna pridobitev diagnoze o duševni motnji
V Sloveniji samoopredelitev ni mogoča. Transspolne osebe morajo za spremembo podatka o spolu v svojih dokumentih predložiti zdravniško potrdilo. V praksi to pomeni, da potrdilo v večini primerov izda psihiater ali psihiatrinja iz Interdisciplinarnega konzilija za potrditev spolne identitete, pri kateri mora oseba, ki želi pravno priznati spol, pridobiti tudi diagnozo transseksualizma, ki je klasificiran kot duševna motnja.
Ločitev pravnega in medicinskega postopka priznanja spola na nacionalni ravni podpirajo Nacionalni inštitut za javno zdravje, Zagovornik načela enakosti in Interdisciplinarni konzilij za potrditev spolne identitete. Svetovna zdravstvena organizacija je maja 2019 transspolnost odstranila s seznama duševnih bolezni.
Komisija: Pravno priznanje naj se uredi z zakonom
V mandatu Šarčeve vlade je bila na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki ga je takrat vodila Ksenija Klampfer, ustanovljena medresorska delovna skupina za preučitev pravne ureditve spremembe oziroma pravnega priznanja spola.
Dve leti kasneje je delovna komisija ugotovila, da je najbolj optimalna rešitev, da se področje pravnega priznanja spola uredi z zakonom. Enako stališče je zavzela tudi služba vlade za zakonodajo. "Na zakonsko materijo kaže tudi dejstvo, da sprememba podatka o spolu vpliva na druga področja, ki zahtevajo posebno pozornost, kot je spreminjanje spola pri mladoletnih osebah, večkratna sprememba spola in podobno. Upoštevati pa je treba tudi drugo ureditev, ki se nanaša na osebno stanje posameznikov, kot npr. ureditev, ki se nanaša na osebno ime in je izčrpno urejena na zakonski ravni. Ne nazadnje pa tako kaže tudi primerjalno pravni pregled sprejemanja oziroma spreminjanja zakonodaje na tem področju v drugih državah, kot sta Španija in Nemčija," pravijo na notranjem ministrstvu.
Zdravstvene storitve, povezane s spremembo spola krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Ker v Sloveniji ni več kurirga, ki bi opravljal tovrstve operacije, je ZZZS od leta 2019 do danes na podlagi pozitivnega mnenja konzilija zdravnikov pristojne klinike UKC Ljubljana odobrila zdravljenje 30 zavarovanim osebam v tujini v skupnem znesku 0,5 milijona evrov.
V Španiji in Nemčiji sprememba spola na upravni enoti
V Španiji je od leta 2023 za spremembo spola na osebni izkaznici dovolj že preprosta izjava. Zakon tako transspolnim osebam od 16. leta naprej omogoča, da za spremembo spola na osebni izkaznici zaprosijo na podlagi preproste izjave. Če prosilec po treh mesecih potrdi, da še vedno želi spremeniti spol, je njegova prošnja odobrena. Zakon je tako odpravil zahtevo po zdravniškem poročilu, ki potrjuje disforijo spola, kot tudi zahtevo po dokazilu o hormonskem zdravljenju.
Zakon je povzročil veliko politično nevihto, ostro mu je nasprotovala španska desnica, razkol je nastal tudi znotraj koalicije in spor v takratni vladajoči socialistični stranki.
V Evropi je trenutno 11 držav, ki imajo pravno priznanje spola urejeno na osnovi samoopredelitve. To so Irska, Malta, Danska, Norveška, Belgija, Islandija, Portugalska, Švica, Luksemburg, Španija in Finska.
V Nemčiji lahko od lani osebe, ki se ne počutijo niti moške niti ženske, transspolne in interspolne podatke o spolu preprosto spremenijo na upravni enoti. Do sprejetja zakona je bilo treba za spremembo podatka o spolu ali imena predložiti dve psihološki mnenji. To je pod določenimi pogoji možno tudi za mladoletne. Starejši od 14 let lahko za spremembo zaprosijo sami, vendar potrebujejo soglasje staršev. Pri otrocih, starih do 14 let, lahko to storijo starši.
Trenutna ureditev spremembe spola v Sloveniji krši vsaj tri človekove pravice: pravico do nedotakljivosti človekove telesne in duševne celovitosti, do osebnega dostojanstva in varnosti, pravico do zdravja in pravico do spoštovanja zasebnosti (8. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah), poudarjaju pri Zavodu Transakcija.
Svoboda obljubila, naredila še nič
"Zahtevo je v predvolilnem izrekanju prepoznalo tudi Gibanje Svoboda, rekoč, da si bodo prizadevali, da se po zgledih tudi nekaterih drugih držav transspolnim osebam omogoči samoopredelitev, ne da bi bili podvrženi medicinskim posegom," poudarjajo pri Zavodu Transakcija. Leta 2023 je osemnajst nevladnih organizacij objavilo spletno peticijo, v kateri so ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja pozvali, naj spremeni člen pravilnika o izvrševanju zakona o matičnem registru, in sicer na način, da bo transosebam v postopku pravnega priznanja spola omogočena samoopredelitev. Doslej se ni zgodilo še nič.
Slovenija tudi ne priznava tretjega spola ali nevtralne označbe spola. Več tukaj.
