Poglejte, kako lahko sadjarji nadomestijo glifosat

»Pri iskanju rešitev, ki bi nadomestile glifosat v sadovnjaku, smo preizkusili mehansko zatiranje plevela, sejanje podrasti in hranilnih rastlin,« pravi Biserka Donik Purgaj, vodja Sadjarskega centra Maribor. Kaj se najbolje obnese, bo razložila v petek, 17. maja, na 5. Svetovalnici za kmete v prostorih KGZS v Ljubljani. Foto: Marjan Dolensek

EU želi zmanjšati porabo pesticidov oziroma fitofarmacevtskih sredstev (FFS), s tem pa tudi glifosata, spornega in najbolj prodajanega herbicida za zatiranje plevela. Pred kratkim smo pisali, da Bayer že pripravlja alternativo glifosatu, novo sredstvo preizkušajo na rastlinah in načrtujejo, da ga bodo leta 2028 dali na trg. Nadomestke za glifosat išče in proučuje tudi Sadjarski center Maribor, ki deluje v okviru Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor. Kaj so ugotovili do zdaj?

EU želi preiti na bolj trajnostno kmetijstvo, ki je manj kemizirano, zato je zmanjšanje porabe fitofarmacevtskih sredstev (FFS) pomemben cilj. Evropska komisija je februarja umaknila predlog uredbe SUR o pesticidih oziroma trajnostni rabi FFS, s katero je želela za polovico zmanjšati uporabo FFS do leta 2030. Uredbi so nasprotovali tudi slovenski sadjarji, saj bi na 31 odstotkih intenzivnih sadovnjakov prepovedala uporabo FFS. Proti so bili tudi drugi kmetje, saj so zadnja leta, odkar so uvedli integrirano pridelavo, porabo FFS že močno zmanjšali. Z dodatnimi omejitvami pa ne bi dovolj pridelali.

Po umiku uredbe SUR manjši rezi pri uporabi pesticidov

»Evropa še vedno vztraja pri manjši porabi FFS, a ne pri tako drastičnem rezu. Govori o zmanjšanju za 36 odstotkov, ne več za 50 odstotkov,« pravi Biserka Donik Purgaj, vodja Sadjarskega centra Maribor, ki je deluje v okviru Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor.

V Sloveniji že imamo dosti manjšo ponudbo FFS kot v sosednjih državah, kar je posledica majhnega trga. Proda se majhna količina posameznih aktivnih snovi, zato distributerji niso zainteresirani za registracijo dodatnih in novih. Posledično se prek spletnih portalov povečuje uvoz nedovoljenih FFS iz tretjih držav, na primer BiH, je v začetku maja opozorilo kmetijsko ministrstvo.

Mehansko zatiranje plevela

»Že pred časom smo začeli iskati rešitve, s katerimi bi v sadovnjaku nadomestili uporabo glifosata proti plevelu pod drevesi,« pravi Biserka Donik Purgaj. Pred dobrimi šestimi leti so preizkusili mehanske stroje – prekopalnike, nitkarje in pletvenike. »Po nekaj letih preizkušanj smo ugotovili, da so te metode sicer dobrodošle, vendar ima vsaka nekaj pomanjkljivosti. Na koncu smo ugotovili, da bi s temi stroji porabili preveč ur in preveč goriva. Zato mehansko zatiranje plevela priporočamo le kot postransko metodo,« pojasnjuje.

Sejanje podrasti

Potem so se osredotočili na avtohtono podrast, ki v sadovnjaku že raste. Podrast so vzdrževali, nato pa so jo z mulčerjem, ki ima odmike, zmulčili. »Tako ohranjamo biotsko raznovrstnost in hkrati zmanjšamo potrebo po škropljenju proti plevelu,« pravi.

Hranilne rastline

Nato pa so dobili novo idejo, da bi avtohtono podrast v sadovnjaku obogatili z izbranimi rastlinami, ki bi denimo pozitivno vplivale na trdoto jabolk in višje sladkorje, opisuje Biserka Donik Purgaj. Sejali so enoletne in večletne cvetoče rastline ter sojo. Ugotovili so, da izboljšajo kakovost tal in ugodno vplivajo na pridelek jabolk.

Največji izzivi v sadjarstvu

Razumeti je treba fiziologijo rastlin. Vsako leto so sadjarji pred novimi izzivi zaradi podnebnih sprememb, spomladanske zmrzali, toče, moče, novih bolezni in škodljivcev. »Na vremenske spremembe se rastline dokaj negativno odzivajo, zato potrebujejo vedno drugačno obravnavo. Ni več dovolj, da spremenimo tehnologijo pridelave, vse bolj se moramo truditi, da razumemo fiziologijo rastlin, torej življenjske procese v rastlinah. Ko je rastlina v času mirovanja izpostavljana previsokim temperaturam, ne miruje, kot bi morala, zato se lahko spremenita rodnost in z njo povezano redčenje cvetov,« pravi Biserka Donik Purgaj.
Proti zmrzali ni dovolj dobre zaščite. Največji izziv je zmrzal, pred katero lahko sadno drevje zaščitimo z oroševanjem, jagode v tunelih pa s kurjenjem in dvigom temperature. »Oroševanje pomaga le v nekaterih okoliščinah. Dan po zmrzali mora biti brezvetrje in dovolj visoka temperatura zraka ...,« dodaja. Za zdravo sadje in obilen pridelek morajo sadjarji imeti tudi nekaj sreče, le preventivni ukrepi in zaščitna oprema ne zaležejo.
Mladih sadjarjev je premalo. Sadjarji se ravnajo po vremenu, to pa jim lahko nenadoma spremeni načrte. Veliko je nepredvidenih situacij, na katere se mladi sadjarji težje prilagajajo. Tako velika odvisnost od vremena jih odvrača od sadjarstva. »Večina študentov, ki hodijo v Sadjarski center Maribor na prakso ali vaje, ne želi ostati v sadjarstvu. To zanima samo tiste, ki prihajajo s sadjarske kmetije. Takih, ki bi radi sadjarstvo na novo pripeljali na kmetijo, je malo. Za ekološko sadjarstvo pa skorajda ni zanimanja,« opaža Biserka Donik Purgaj.
Stare sorte sadja odmirajo. Lepo se sliši, da s starimi sortami, kot sta carjevič in mošancelj, ohranjamo biološko raznovrstnost. »Žal pa je veliko starih sort okuženih z virusi in imajo zelo slabo rodnost. Zato je obstoj starih sort pogosto vprašljiv, veliko teh dreves odmira,« dodaja sogovornica.
Največjih pridelovalcev nove odporne sorte ne prepričajo. Sadjarski center Maribor preizkuša in proučuje nove sorte jabolk. Kako se pri nas obnesejo in kako rodijo, vsako leto povedo sadjarjem. Nove odporne sorte so bolj zanimive za sadjarske kmetije, ki sadje same prodajo na tržnici, kot za velike intenzivne pridelovalce.
Sorta jabolk za trgovce ni več pomembna. »Veliki pridelovalci nove sorte jabolk težko spravijo v izvoz in težko prodajo velike količine, ker trgovci kupujejo samo zelena ali rdeča jabolka. Sorta za trgovce ni več pomembna. Zato veliki pridelovalci raje ostajajo pri znanih sortah, kot sta gala in zlati delišes, in jih pridelajo 50 ton na hektar, s prodajo pa pokrijejo večino proizvodnih stroškov, česar z novimi odpornimi sortami ne bi dosegli,« opaža Biserka Donik Purgaj.
Potrebe po različni podpori. Izziv stroke je, da male in srednje sadjarske kmetije potrebujejo drugačno podporo kot ekološki sadjarji in največji pridelovalci.
Pojemo manj sadja. Zelo velik izziv za sadjarje je dosti manjša poraba jabolk in drugega sadja kot denimo pred 20 leti.

Napišite svoj komentar

Pred pisanjem je smiselno prebrati pravila foruma. Uredništvo Finance.si bo po svoji presoji sporna sporočila izbrisalo in po potrebi posameznim avtorjem odvzelo možnost pisanja.

Opozorilo: po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Finance bodo pomagale pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo k temu pozvane s strani pristojnih organov.

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.