Evropska unija bo tudi v prihodnje podpirala Ukrajino in krepila pritiske na Rusijo. Med drugim tudi z uvedbo dodatnih carin na uvoz nekaterih dušikovih gnojil in kmetijskih pridelkov iz Rusije in Belorusije. Kdaj bi lahko dobili te carine? Katere države EU kupijo največ ruskih gnojil, kako Rusija širi trgovino z umetnimi gnojili?
Rusija bo težje financirala vojno proti Ukrajini …
Uredbo o dodatnih carinah je januarja predlagala evropska komisija, da bi carine zmanjšale ruske prihodke od izvoza in bi Rusija težje financirala vojno proti Ukrajini. Prejšnji teden so članice EU soglašale z novimi carinami, svet EU in evropski parlament pa se bosta o uredbi še pogajala. Uredba vključuje tudi ukrepe za pomoč evropskim kmetom, če bi se cene gnojil znatno zvišale. Carine na gnojila se bodo prihodnja tri leta postopno zviševale, poudarja svet EU.
Nove carine na (belo)ruske pridelke in gnojila bi lahko dobili že poleti, predvideva Euractiv. Ko bo nova uredba potrjena, bo s carinami pokrit celoten uvoz kmetijskih pridelkov iz Rusije, poroča STA. Kmetijski pridelki, na katere se nanašajo nove carine, so leta 2023 pomenili 15 odstotkov vsega kmetijskega uvoza iz Rusije in so bili vredni okoli 380 milijonov evrov. Uvoz (belo)ruskih dušikovih gnojil, na katera se nanašajo nove carine, v EU je bil leta 2023 vreden skoraj 1,3 milijarde evrov in je pomenil več kot četrtino celotnega uvoza gnojil v EU.
… EU pa sama izdelala več gnojil
Evropska komisija pričakuje, da se bo EU bolj naslonila na dobavitelje gnojil iz tretjih držav. Z dodatnimi carinami želijo zmanjšati odvisnost od Rusije in Belorusije, spodbuditi industrijo gnojil v EU in Rusiji preprečiti komercialne koristi od izvoza v unijo.
Ruska trgovina z gnojili cveti
Kako agresivno Rusija širi trgovino z gnojili, ki je lani Kremlju prinesla približno 550 milijonov evrov davčnih prihodkov, so analizirali pri Reutersu. Količinski izvoz ruskih gnojil v EU se je samo lani povečal za več kot tretjino in je bil vreden več kot 2,2 milijarde evrov. V EU je največji kupec ruskih gnojil Poljska, ki je lani nakup več kot podvojila. Če pogledamo še deset drugih držav EU, so lani uvoz ruskih gnojil povečale tudi Belgija (30 odstotkov več kot leta 2023), Litva (za 214 odstotkov), Španija (za 77 odstotkov), Romunija (za 98 odstotkov), Italija (za 74 odstotkov), Slovenija (za 58 odstotkov). Francija in Nemčija sta lani kupili 23 odstotkov manj ruskih gnojil kot leto prej, 15 odstotkov manj ruskih gnojil je kupila Bolgarija, Nizozemska pa podobno količino.
Rusija je vojno v Ukrajini, ki je zatresla svetovne energetske trge, izkoristila za to, da je postala ena glavnih dobaviteljic gnojil. Zemeljski plin, ki je glavna surovina za proizvodnjo gnojil, se je na začetku vojne tako podražil, da se je zmanjšala proizvodnja gnojil v EU. V nekem trenutku je bilo okoli 70 odstotkov tovarn za proizvodnjo amonijaka v Evropi zaprtih ali v mirovanju. Ruski proizvajalci so to izrabili in razširili prodajo na najbolj ranljive trge. Rusija proda več gnojil v Evropo, Latinsko Ameriko in Južno Azijo. Brazilija je največji globalni kupec, saj kupi četrtino vseh ruskih gnojil. Kakršnekoli motnje v izvozu ruskih gnojil, ki bi nastale zaradi sankcij ali sprememb na trgu, bi lahko vplivale tudi na svetovne cene hrane, opozarja Reuters.
Rusija izvozi 64 odstotkov gnojil
Ruska industrija gnojil je odvisna od izvoza, saj 64 odstotkov gnojil proda na tuje trge. Vodilni ruski proizvajalci se širijo – Uralchem gradi nove tovarne v ruski regiji Perm, Eurochem je pred kratkim odprl veliko tovarno gnojil v Braziliji.
Medtem pa se evropska industrija gnojil še naprej spopada s težavami – z višjimi stroški dela, strožjimi okoljskimi predpisi in šibkejšo politično podporo. Združenje evropskih proizvajalcev gnojil Europe Fertilizers je evropsko komisijo pozvalo, naj jim zagotovi konkurenčne pogoje in takoj uvede 30-odstotne carine na uvoz gnojil, ki bi jih vsakega pol leta zvišali. Evropska komisija želi vpeljati sistemske spremembe, zato revidira svojo direktivo o nitratih, da bi omogočila večjo uporabo živinskega gnoja.
