V večjem delu Slovenije bo po napovedih Arsa v soboto suh zrak in občutek
V večjem delu Slovenije bo po napovedih Arsa v soboto suh zrak in občutek "puščavske vročine," od nedelje naprej pa bo ozračje bolj soparno. Foto: BoBo

Agencija za okolje in prostor (Arso) je za soboto zaradi izredno visokih temperatur za osrednji, jugovzhodni in jugozahodni del Slovenije izdala najvišjo stopnjo opozorila. "Najvišje temperature, ki jih pričakujemo, bodo dosegle okoli 38 stopinj Celzija, morda kje tudi 39, kar bi ponekod znal biti julijski vročinski rekord, predvsem v osrednji Sloveniji," je na novinarski konferenci povedal vremenoslovec Branko Gregorčič.

Temperature se bodo najbolj dvignile v osrednji in jugovzhodni Sloveniji. "Za Ljubljano še vedno velja, da je julijski vročinski rekord 37,6 stopinje Celzija, in v soboto je prav mogoče, da ga bomo presegli, kot tudi še v kakšnem drugem kraju po Sloveniji," je napovedal Arsov vremenoslovec.

Vročina bo vztrajala tudi na Primorskem, a se v primerjavi s trenutnim stanjem temperature ne bodo dvignile toliko kot v osrednji Sloveniji.

Ponekod nekaj padavin konec tedna, vročina bo vztrajala do torka

V noči s sobote na nedeljo bo Slovenijo oplazila vremenska motnja, ki bo v nedeljo prinesla nekoliko nižje temperature večjemu delu Slovenije z izjemo Primorske, kjer bo še naprej zelo vroče. Padavin, ki so v tem delu države težko pričakovane tako zaradi suše kot kraških požarov, pa takrat še ni pričakovati. "Bojim se, da bo količina padavin na Primorskem do torka praktično nična," je napovedal Gregorčič.

Sorodna novica Vročina se bo stopnjevala iz dneva v dan, v soboto vrhunec vročinskega vala s temperaturo do 39 °C

Nevihte, ki ne bodo zajele večjih območji, so za noč s sobote na nedeljo napovedane predvsem za severni in osrednji del države. "Te nevihte bodo lahko povzročile tudi kakšno neurje, predvsem na severovzhodu Slovenije. Bodo pa končale to najbolj izrazito vročino," je dejal Gregorčič.

Bolj občutno osvežitev in s tem tudi konec trenutnega vročinskega vala je pričakovati v torek in sredo prihodnji teden, ko bosta naše kraje predvidoma dosegli dve vremenski motnji, po napovedih Gregoriča bo nekaj dežja končno padlo tudi na Primorskem. "Nekaj dni hude vročine nato ne pričakujemo, ne kaže pa na obdobje svežega vremena – temperature bodo verjetno ostale nadpovprečne, ampak vročina ne bo več tako izrazita," je za obdobje po sredi napovedal vremenoslovec.

Vročina in suša se bosta nadaljevali

Padavine dobrodošle, saj je primanjkljaj izredno velik

Vse večje težave po državi povzroča tudi suša. Trenutno sta tako suša na vodotokih kot tudi kmetijska suša najbolj izraziti na Primorskem in ponekod v osrednji Slovenji ter v delu Gorenjske in Notranjske. "Zadnji, vsaj kolikor toliko namočen mesec v zahodnem in osrednjem delu Slovenje, je bil april. Nekoliko na boljšem so bili v severni in vzhodni Sloveniji, kjer je tudi potem v naslednjih mesecih pogosteje deževalo oziroma so se pojavljala neurja in nevihte. Tam suša ni tako izrazita," je pojasnil Branko Gregorčič.

Tako na kraškem delu Primorske, kjer divjajo požari, kot v Istri, kjer največjo težavo pomeni pomanjkanje pitne vode, bodo te manjše količine padavin v torek in sredo omilile stanje, a po pojasnilih Andreja Goloba z Arsa količine ne bodo dovolj velike, da bi se stanje bistveno izboljšalo. "Primanjkljaj v prejšnjih mesecih je tako velik, da bo potrebno nekaj zaporednih padavinskih dogodkov, da se bodo podzemne količine vode obnovile," je pojasnil Golob in dodal, da je kljub temu vsak, tudi manjši padavinski dogodek zelo dobrodošel.

Sorodna novica Okoljski minister prisluhnil nasprotnikom zajetja Suhorca; slovensko Istro čaka redukcija vode

Stanje podtalnice je nizko v večjem delu države. Razlog je po pojasnilih Andreja Goloba predvsem pomanjkanje padavin tako v snegu kot v dežju praktično od začetka letošnjega leta. "Tako da se to pomanjkanje stopnjuje tako na kraških vodonosnikih kot tudi v večjih aluvialnih vodonosnikih v osrednji Sloveniji. Ampak tukaj so zaloge podtalne vode zelo velike in nekako kljub temu, da gremo – statistično gledano – proti ekstremom, je zaloge zaenkrat še dovolj," je pojasnil.

Zaloge so različne, odvisne od vodonosnika do vodonosnika, od posameznih vodonosnih sistemov in vseh ukrepov, ki jih na tem območju pristojne službe že začnejo uvajati. Na Primorskem ukrepi za zmanjševanje porabe trajajo že nekaj časa. "Ravno z namenom, ker je pred nami še avgust, ki je značilno s padavinami manj bogat, temperature so visoke, raba vode je velika za potrebe turizma, kmetijstva. Tako da je to varčevanje v zgodnji fazi vsekakor zelo smiselno, ker se potem ta primanjkljaj ne povečuje tako, kot če bi se poraba vode ne zmanjšala že na začetku," je poudaril Golob.