V svojem svetu
Japonski avtomobilski proizvajalec vztraja pri stavi na atmosferske bencinske motorje, ko gre za motorizacijo modelov. Zato tudi v Mazdi3 ponuja dvolitrski bencinski štirivaljnik, kar je v današnjih časih zmanjševanja prostornine in števila valjev ob skoraj obvezni podpori turbine, korak v neko vzporedno vesolje trenutne ponudbe v segmentu – a glede na izkušnjo definitivno v tehnološko pozitivnem smislu.
Sodobna interpretacija in nadgradnja vozniških občutkov iz preteklosti
Pri Mazdi so tudi v aktualni generaciji tega modela uspešno ujeli ravnovesje med sodobnostjo in lastnostmi avtomobila, kar ponuja svojevrstno vozniško izkušnjo. Vožnja s testnim avtomobilom me je na nek način ponovno popeljala trideset in nekaj let nazaj, ko peta prestava še ni bila popolnoma samoumevna in je dinamična vožnja več ali manj pomenila vrtenje motorja v višje vrtljaje tretje ali celo druge prestave. A v sodobni interpretaciji zgoraj opisanih voznih lastnosti prožnost bencinskega štirivaljnika z nekaj hibridne pomoči, natančen menjalnik in usklajene nastavitve podvozja izkušnjo vožnje dvigujejo na precej višjo raven.
Ne prav radodarna prostornina prtljažnika, a vseno brez utesnjenosti
Glede na zunanje dimenzije sem pričakoval nekaj več prostora v prtljažniku, ki s prostornino 330 litrov (ok, v tem primeru par litrov “požre” nizkotonski zvočnik sistema Bose), ni med največjimi v tem segmentu. A kljub temu sprejme dovolj prtljage, da ostaja družinsko uporaben avtomobil – sploh če zadaj sedi le ena oseba in lahko drugo naslonjalo zložimo za povečanje prostora. Verjetno tudi na račun manjše prostornine prtljažnika v kabini ni čutiti nobene utesnjenosti, dovolj prostora za kolena imajo tudi potniki na zadnjih sedežih. Za ustrezno nastavitev položaja za volanom je bilo ob prvem stiku z avtomobilom potrebnih le nekaj potez, hitro pa se osvoji tudi položaj stikal na armaturni plošči in funkcij tipk na volanu.
Brez potrebe po dotični občutljivosti zaslona multimedije
Inženirji japonske znamke so tudi v tem primeru zadeli pravšnjo kombinacijo fizičnih gumbov ter možnosti upravljanja funkcij avtomobila in sistema preko osrednjega zaslona informacijsko-multimedijskega sistema. V tem primeru je sicer osrednji zaslon omogočal upravljanje na dotik, a sem se mu, zaradi enostavnosti upravljanja preko vrtljivega gumba in stikal na sredinski konzoli (pa tudi zaradi oddaljenost sredinsko nameščenega zaslona) bolj ali manj izogibal. Za nastavitve klimatske naprave in prezračevanja ter vklop in izklop večine asistenčnih sistemov so na voljo logično razporejena fizična stikala. Za prikaz vseh potrebnih informacij o vožnji pa skrbi kombinacija analognega prikaza motornih vrtljajev ter temperature in količine goriva, medtem ko vsebino prikaza zaslona na osrednjem delu armaturne plošče, v okviru obstoječih možnosti, lahko prilagodimo svojim željam. Ponovne pohvale Mazdi za pregledno in prečiščeno zasnovo prikaza merilnikov ter učinkovito projekcijo informacij na vetrobranskem steklu, ki po želji vključuje tudi navigacijske napotke sistema Android Auto.
Čeprav Mazdina filozofija vključuje bolj tradicionalne poglede na tisto bit, ki naj bi jo avtomobil ponujal uporabniku, niso pozabili tehnoloških dodatkov, ki so v dandanašnjih časih že praktično samoumevni. Ob širokem naboru voznikovih pomagal je bil v testnem avtomobilu na voljo kot del enega od paketov dodatne opreme tudi kvalitetnejši zvočni sistem Bose, ki je pričakovano ponujal izboljšano izkušnjo poslušanja glasbe. Sistem omogoča brezžično povezljivost mobilnega telefona za uporabo sistemov Apple CarPlay in Android Auto, uporaba slednjega pa je občasno postregla s prekinitvijo povezave. Precej neugodno, zlasti če uporabljamo katero od pretočnih storitev za poslušanje glasbe ali navigacijo Googlovih zemljevidov. V večini primerov je bila potrebna ponovna ročna vzpostavitev povezave, ki sicer terja nekaj voznikove pozornosti, v enem primeru pa je pomagal le ponovni zagon avtomobila in informacijsko-multimedijskega sistema.
Veselje do vrtenja
Dvolitrski bencinski štirivaljnik prihaja z blago hibridno podporo, ki se med vožnjo praktično neopazno izkaže kot premostitev manjše moči in navora motorja v nižjem območju vrtljajev ter med drugim omogoča mehak, skoraj neopazen zagon motorja ob uporabi sistema start/stop (oziroma i-Stop, kot so ga poimenovali pri Mazdi). Motor zvezno pospešuje in ob umirjeni vožnji ponuja dovolj zmogljivosti že od nižjih vrtljajev, ne glede na to, da najvišje vrednosti moči in navora po specifikacijah doseže šele dokaj visoko, pa tudi tam ni čutiti sunkovitega pospeševanja, kot smo ga vajeni pri motorjih s podporo turbinskega puhala.
Zgoraj omenjene lastnosti posledično zmanjšujejo potrebo po prepogostem poseganju po prestavni ročici, avtomobilska pamet pa največkrat kot optimalno predlaga menjavo prestav v območju 2.000 motornih vrtljajev v minuti. Mehansko dovršenost so inženirji japonske znamke uspeli doseči tudi pri 6-stopenjskem ročnem menjalniku, ki se z mehaniko prestavne ročice, dovolj kratkimi hodi in natančnostjo uvršča v sam vrh ročnih menjalnikov, ki sem jih imel v svoji vozniški karieri možnost preizkusiti.
Tudi tokrat je večina voženj potekala po omejitvah slovenskih avtocest, poraba pa se je na koncu ustalila pri 6,4 litra bencina na sto prevoženih kilometrov. Za testni krog po regionalnih cestah v okolici našega glavnega mesta pa je motorju zadostovalo celo manj kot pet litrov goriva na sto prevoženih kilometrov.
In do dinamične vožnje
Nastavitve podvozja v kombinaciji z 18-palčnimi nizkopresečnimi pnevmatikami zagotavljajo zanesljivo lego na cesti, skupaj z dobro povratno povednostjo volana pa avtomobil ponuja dober, če ne enega boljših kompromisov med udobjem in voznimi lastnostmi. Ne glede na podlago tudi ob hitreje odpeljanih ovinkih ohranja stik s cesto in ustrezno odreagira na popravke volana ter dodajanje ali odvzemanje pogonske sile. Trše nastavitve sicer terjajo manjši davek na samem udobju vožnje, kar se kaže predvsem na slabših cestnih podlagah, a v mojih oče ne v tolikšni meri, da bi bilo to moteče.
Vredno razmisleka
Mazda3 že na prvi pogled napoveduje dobršno mero dinamike in takšen prvi vtis hitro potrdi tudi v vožnji. Vsekakor predstavlja eno od možnih izbir tistim kupcem, ki se odločajo za nakup avtomobila v tem segmentu in jim zadostuje prostornina prtljažnika, ki je na voljo v tem avtomobilu. Glede na to, da že šibkejša motorna različica več kot zadostuje za vsakdanje poti, osnovna opremska izvedenka pa ponuja vse potrebno za udobno vožnjo, bodo za korektno ceno dobili tehnološko dovršen avtomobil in zagotovljeno mero užitkov pri vožnji.
Besedilo in foto: Matjaž Zupančič
Mnenja uporabnikov
Napiši prvo mnenje!
Za komentiranje moraš biti prijavljen