Epidemijo bomo ustavili in obvladovali ljudje s samozaščitnim obnašanjem vseh in vsakega posebej. Modelske projekcije ne morejo ustaviti epidemije, lahko pa nam pomagajo razumeti, kako naša ravnanja vplivajo na širjenje virusa, navajajo na Inštitutu Jožef Stefan. 

Epidemijo bi bilo dobro čim prej toliko zmanjšati, da bodo lahko epidemiologi sledili vsem stikom. To najbolj učinkovito omejuje širjenje virusa in bo močno olajšalo obvladovanje novega bolj kužnega seva, ko/če se bo razširil.

“Epidemija počasi upada. Ocenjeno reprodukcijsko število je približno R=0,83. Naj nas ne premamijo nekoliko sproščeni ukrepi, ampak se še naprej maksimalno trudimo krivulje obrniti strmo navzdol, da bo čim prej omogočeno popolno epidemiološko sledenje, kar je predpogoj za prehod v bolj normalno življenje, so zapisali.

Tedensko povprečje dnevno potrjenih oseb je 827. Epidemiologi bodo lahko učinkovito spremljali stike, ko bo povprečno število pozitivnih oseb padlo pod 300 na dan. S tem nam bodo lahko pomagali še dodatno in hitreje zmanjšati število okuženih oseb v populaciji. Pri trenutnih pogojih, ko je tedensko povprečje 827 in ocenjeno reprodukcijsko število R=0,83, bi lahko to stanje dosegli konec marca.

Prognoza razvoja epidemije

V oceni pozitivnih testov, bolnišničnih obravnav in števila umrlih oseb so na IJS predpostavili, da smo z izvajanjem ukrepov spustili reprodukcijsko število na R=0,83 (trenutna ocena). Upoštevali so vpliv prekuževanja in cepljenja po starostnih kategorijah. Predpostavili so, da je imunih 4x toliko kot potrjeno okuženih. Predpostavili so, da je v Sloveniji trenutno prisoten pretežno običajen sev in ne kakšen bolj kužen sev.

“Za bolnišnične obravnave in število umrlih oseb predstavljajo tudi scenarija, kjer so predpostavili, da po 15. 2. 2021 R zraste na 1,0 oz. 1,1 zaradi sproščanja ukrepov v oranžni fazi, ter scenarij, kjer so predpostavili, da v Sloveniji že imamo bolj kužen novi sev, ki je razpršen v populaciji. V tem scenariju smo predpostavili, da je bil 13. 1. 2021 delež novega seva 0,2%* in da je 60% bolj kužen** od običajnega seva, ter da po 15. 2. 2021 R zraste na 1,0 zaradi sproščanja ukrepov v oranžni fazi. Namen predstavitve različnih scenarijev je, da se seznanimo z negotovostmi in karakterističnimi časi,” še dodajajo.

Nakazuje se torej, da bi lahko novi bolj kužen sev postal dominanten konec aprila in takrat bi se lahko krivulje obrnile spet navzgor. Ocenjeni podvojitveni čas novega seva v trenutnih pogojih je približno 15 dni. Negotovosti teh ocen so velike.

Ocenjeni datumi sproščanja ukrepov po fazah

Trenutno smo v oranžni fazi. Za prehode med različnimi fazami morata biti izpolnjena dva pogoja: tedensko povprečje potrjenih primerov in število hospitaliziranih. Ob enakem trendu razvoja epidemije bi lahko v rumeno fazo prešli v začetku marca. Uporabili so enake predpostavke kot v prognozi razvoja epidemije. Vpliva sproščanja ukrepov v oranžni fazi na nadaljnji potek epidemije niso upoštevali.

“Dokler ne bo precepljenih vsaj 10 % populacije (200.000+ ljudi), vpliv cepljenja na dinamiko epidemije (skoraj) ne bo opazen, saj npr. 10 % precepljenost pomeni le 10 % manjši R kot sicer (npr. R=1,1 namesto R=1,2). Zato je kljub cepljenju zelo pomembno, da ostanemo pri izvajanju veljavnih priporočil dosledni (redno zračimo zaprte prostore, na javnih mestih uporabljamo zaščitno masko, vzdržujemo socialno distanco, umivamo/razkužujemo roke, uporabljamo aplikacijo #OstaniZdrav in o simptomih obveščamo svoje stike), saj le tako lahko najhitreje zmanjšamo število okuženih oseb na raven, ko bo lahko učinkovito začela delovati epidemiološka služba (manj kot 300 pozitivnih oseb na dan),” še dodajajo.

V trenutni fazi se cepi večinoma rizično populacijo, zato je pričakovati zmanjšano obremenitev bolnišničnih kapacitet in tudi manjše število smrti (seveda pod pogojem, da bomo z ustreznim obnašanjem preprečili širitev virusa v preostali, neprecepljeni populaciji).