Pogovor s kliničnim psihologom in avtorjem knjige Psihologija totalitarizma Mattiasom Desmetom za revijo Sensa.
Avtor knjižne uspešnice "Psihologija totalitarizma", ki je izšla pri založbi Sanje, je nedavno predaval pred bralci v Sloveniji. Desmet velja za svetovno avtoriteto na področju raziskovanja totalitarizma in je pridobil mednarodno prepoznavnost prav s to knjigo, v kateri obravnava fenomen oblikovanja množic in množične hipnoze. Desmet se je v svoji akademski karieri najprej ukvarjal s problemi, povezanimi z znanstvenim raziskovanjem in ugotovil, da gre za t.i. replikacijsko krizo.
"Racionalno razmišljanje ni sposobno razumeti nekaj, kar je bistvo življenja. To je bil zame 'aha' trenutek, ko sem končno razumel, kaj je bistvo življenja. Znanost me še vedno zanima, ampak veliko bolje sem razumel, da moramo bistvo iskati nekje drugje."
Le peščica akademskih psihologov se je zavedla, da je razkril nekaj temeljnega
"Med pisanjem doktorata sem začel zares razumeti, kako v groznem stanju je akademski svet in področje akdemskih raziskav. Večina psiholoških raziskav, iskreno povedano, nima nikakršne znanstvene vrednosti. Žal je to resnica. Dokazal sem, da se je le 5 odstotkov akademskih psihologov zavedlo, da sem razkril nekaj temeljnega. 95 odstokov pa jih je bilo besnih name. Bil sem zmeden, da toliko zelo inteligentnih ljudi še naprej verjame v popoln absurd, nesmisel. In ko jim dokažeš, da je to popoln nesmisel, ne odprejo oči, ampak postanejo jezni nate."
Naša kultura in družba je v zelo globoki krizi, ki se je sploh ne zavedamo
"Replikacijska kriza v znanstvenem raziskovanju, ki se je začela med 2003 in 2005, je pokazala, da problem ni bil omejen samo na psihološko področje, ampak da obstaja v večini akademskih sfer. To me je presenetilo, do takrat sem menil, da je težava, ki sem jo opisoval v psihološkem raziskovanju, značilnost socioloških znanosti, ampak izkazalo se je, da je bilo še huje v medicinski znanosti.
V medicinski znanosti namreč 85 odstotkov objavljenih raziskovalnih del ni mogoče replicirati.
To pomeni, da določena raziskovalna skupina izvede nek eksperiment in ga nato kvantitativno oceni. Ko druga raziskovalna skupina ponovi enako analizo, v več kot 85 odstotkih pride do temeljno drugačnih zaključkov kot prva. To je skoraj nepredstavljivo. Naša kultura in družba je v zelo globoki krizi, ki se je sploh ne zavedamo.
Naša kultura, naša družba pripisuje vso avtoriteto akademikom, temu, kar verjamejo, da naj bi bila znanost. V resnici pa je to znanje popolnoma absurdno.
Zavedel sem se te globoke epistemiološke krize in po zaključku doktorskega študija sem se odločil še za postdoktorski študij. Kljub temu, da je moje delo razbesenlo 95 odstotkov akademskega sveta, sem dobil profesuro."
Pogovor s profesorjem Desmetom za revijo Sensa, ki sta ga vodila Hai Ottenheim in Mateja Hanna Hočevar, posnel ga je Dobrin Tavčar, si lahko ogledate v spodnjem videu. Celoten intervju bomo objavili v tiskani reviji Sensa junij/julij.
Preberite si še: Pater Karel Gržan: "Ko zrem, kaj počno z nami, me preveva globoka stiska."
Novo na Metroplay: O duhovnih praksah v psihoterapiji | Prof. dr. Borut Škodlar
