Ustanovitelj svetovalnega podjetja za kitajski avtomobilski trg JSC Automotive Jochen Siebert zelo skeptično gleda na prizadevanja kitajskih znamk v Evropi. Izjemo vidi le v enem kitajskem proizvajalcu, ki pa v nasprotju s pričakovanji ni močan BYD, ampak skupina SAIC z znamko MG Motor.
Siebert po pisanju Automobilwoche svojo trditev pojasnjuje z več dogajanji na svetovnih trgih. Kitajske znamke so zaradi neizprosne domače konkurence pod velikimi cenovnimi pritiski že na domačem trgu, k težavam pa je v precejšnji meri pripomogla tudi izolacijska politika nove ameriške vlade.
Številne znamke zato kljub kazenskim tarifam za kitajska električna vozila vidijo prihodnost v Evropi. Vendar pa se jih je na stari celini dejansko zares uveljavilo malo in nič ne kaže, da bi se razmere kaj kmalu spremenile.
Pomen razumevanja trga
Siebert je prepričan, da dokler kitajski avtomobilski proizvajalci ne bodo zares razumeli evropskega avtomobilskega trga, na njem ne bodo mogli veliko narediti. Za to pa bo potrebnih vsaj še tri do pet let. Siebert zato zelo skeptično gleda na kitajske znamke, ki se trudijo v Evropi vzpostaviti prodajne mreže.
Pravi, da lahko prodajalce le opozori, naj ne investirajo v kitajske znamke, saj se jim to v trenutni situaciji ne bo izplačalo. Kljub visokim investicijam so namreč številne znamke, med njimi tudi BYD, Lynk&Co, Aiways, Great Wall, Xpeng ali Nio, še vedno na začetku svoje poti.
Siebert dodaja, da je izjema le SAIC oziroma MG Motor, ki se edini uvršča v evropske prodajne statistike in bi v naslednjih petih letih lahko prodajo v Evropi povečal na 500 do 600 tisoč vozil. Pravi, da je to tudi edina znamka, ki se je morajo Evropejci zares bati, saj je bila kot britanska znamka v Evropi prisotna že nekaj desetletij, še preden jo je prevzela kitajska skupina.
MG Motor je leta 2019 začel ekspanzijo iz Združenega kraljestva v Evropo in si leta 2020 postavil cilj, da do leta 2025 prodajo poveča na 100.000 avtomobilov. Izkazalo se je, da so bili ti načrti precej zadržani, saj je prodaja trenutno precej večja. Siebert pravi, da je SAIC izjema med kitajskimi proizvajalci, saj si je za prodor v Evropo vzel veliko časa.
Pri tem so analizirali vsak trg posebej in mu prilagodili prodajno strategijo. Tudi učili so se zelo hitro in, čeprav so se sprva fokusirali na električne avtomobile, so do zdaj svojo ponudbo razširili tudi na hibridne in bencinske modele, ki niso predmet kazenskih carin.
Zanimiva je tudi njihova razvojna strategija, saj se vedno osredotočijo na vodilni model na trgu in pripravijo podoben izdelek, pravi Siebert. Ta pa je običajno tudi za dobrih deset odstotkov cenejši, da je zanimiv za kupce. Kot primer navaja španski trg.
Z 20.386 prodanimi avtomobili MG ZS je proizvajalec lani uvrstil na prvo mesto v segmentu B-SUV in s 14-odstotnim tržim deležem prehitel tako seat arono kot tudi toyoto yaris cross. SAIC bo imel v Evropi težave šele takrat, ko bodo evropski proizvajalci spet začeli izdelovati cenovno dostopne avtomobile, kar pa še ne bo kmalu, pravi Siebert.
Nesposobnost prilagoditve
Drugi proizvajalci ne sledijo SAIC-ovemu zgledu in imajo lastne pristope. Siebert pravi, da evropskega trga ne moreš upravljati iz Kitajske, ampak moraš to delati lokalno. Večina kitajskih znamk pa je daleč od tega. BYD je denimo to pokazal z ukrepi v zadnjih mesecih, ko je z evropskimi partnerji delal zelo grobo.
Lani je denimo odpustil nemškega uvoznika Hedin in se sam lotil posla, v okviru katerega bi rad v Evropi do konca leta zgradil mrežo s 120 prodajnimi lokacijami. Za leto 2025 naj bi računali na 50.000 prodanih avtomobilov.
BYD ni edini kitajski proizvajalec z velikimi ambicijami v Evropi, ki so odraz dogajanja doma. Siebert pravi, da bo v naslednjih petih letih prišlo do implozije kitajske avtomobilske industrije, ki trenutno dela s 50-odstotnimi presežki kapacitet.
To je že pred časom sprožilo eksodus avtomobilskih znamk, ki so nekoč veliko stavile na kitajski trg. Med drugimi so se s kitajskega trga poslovili Suzuki, Mitsubishi in Fiat, drugi pa jim sledijo. Divja tudi cenovna vojna.
Prodajne številke so v zadnjem času sicer bolj ali manj ostale enake, cene pa so padle za dobrih 30 odstotkov, pravi Siebert. Prodajnih marž zato skoraj ni več oziroma so minimalne, kar kitajske proizvajalce sili v širitev na tuje trge.
Kitajci ne samo, da znajo izdelat dobre in všečne avte za zmarno ceno. Znajo jih tudi tržit in prodajat..Njihova ekonomska moč je tudi zaradi tega stalno v porastu..
V Sloveniji je poleg MG zelo prodan tudi Forting ki je lansko in začetku leta zelo prodan. In tudi v Evropi
Če hočeš baredit poceni avto je treba nekje prišparat, ponavadi trpi kvaliteta