Istanbul, Obrazi svobode

»Knjiga Istanbul, Faces of Freedom ('Istanbul, Obrazi svobode'), je občutljiva in čudovita zbirka fotografij in esejev, ki raziskujejo idejo svobode v urbanem okolju. Starodavna mesta, kot je Istanbul, so že v antiki predstavljala prostore svobode in so zato za tisočletje prehitela srednjeevropski koncept, ki je zaživel v visokem srednjem veku. Istanbul, imenovan tudi The Great City of Istanbul, je danes neobvladljiv megapolis, njegovi začetki pa segajo v čas starogrškega Lygosa. Čeprav se je v zgodovino vpisal šele pod imenom Bizanc, je njegova vloga ostala enaka. Še naprej in vse bolj se je razvijal v središče različnih svetov in kultur. Kot prostor neposrednega stika med kontinenti in civilizacijami je bilo mesto sposobno absorbirati, prepletati in spremeniti vse, ki so se v njem naselili. Iz azijskih Turkov, Sirijcev, Kurdov, Grkov, Bulgarov, Bošnjakov, Albancev, Rusov …, celo Vikingov je oblikoval večplastno mešanico, ki se še najlažje predstavlja pod skupnim imenom Istanbul. Istanbul se razteza preko naše domišljije, ki v evropskem pogledu izhaja iz ostankov orientalistične fantazije. In čeprav se tega zavedajo tudi avtorice in avtorji te knjige, so se v času skupnega razmisleka (2018–2022) o življenju znotraj trikotnika vmesje–metropola–svoboda navzeli upanja, da bodo prispevali vsaj drobec k spoznavanju njegovih različnih obrazov. In zanetili razmislek o mejah svobode, ki je za ene v Istanbulu zadušljivo omejena, za druge pa edina možnost za golo preživetje.« (Založba ZRC)

To pot je pred nami slikovna monografija o enem najbolj slikovitih mest v Evropi in na svetu. Avtorica fotografij je Manca Juvan, knjigo sta uredila z Otom Lutharjem. V tej knjigi so glavne njene slike, mednje pa je na sredini vložen besedilni blok s spremnimi eseji. Te so napisali Oto Luthar, Hugh Pope, tu je intervju z Mladenom Dolarjem, sledita Sehnaz Layikel Prange in Görkem Özdemir. Ko človek, ki še ni bil v tem mestu, pregleduje to knjigo, začuti željo, da bi ga doživel tudi sam. Res. Pred leti sem bral, kako so aprila 1915 v Londonskem tajnem sporazumu, ki je Italiji prodal našo Primorsko, takratnemu Ruskemu imperiju po zmagi Antante obljubili Istanbul in obe ožini. A je v Rusiji izbruhnila revolucija in vse se je zasukalo drugače, kot so načrtovali imperatorji. Mesto ob Bosporju, ki je bilo nekoč središče vzhodnega krščanstva, je ostalo turško. In je med turškimi mesti tisto, ki svojim in tujim ljudem nudi veliko obrazov svobode. Tako pričajo avtorji, mi pa se pustimo prepričati.