Vesoljska medicina: ekstremne pogoje bodo testirali tudi na Kaninu

V Sloveniji se bo izvajal eden izmed štirih semestrov novega mednarodnega podiplomskega študijskega programa, ki proučuje fiziologijo in medicino ljudi v vesolju ter v ekstremnih razmerah. Gre za edini študijski program na področju vesoljske medicine na svetu in predstavlja priložnost tudi za slovenska podjetja.

LJUBLJANA > Novi dveletni podiplomski študijski program so partnerji v projektu predstavili na današnji novinarski konferenci v Ljubljani. Kot so pojasnili v sporočilu za javnost, lahko po besedah nosilca projekta Pierra Denisa iz Univerze Caen v nadaljevanju tega stoletja pričakujemo postavitev trajnejših baz na Luni, ki bo odskočna deska za nadaljnje raziskave vesolja, predvsem nadaljnjih obiskov Marsa.

"Izobraževanje kadra, ki bo skrbel za zdravje in dobrobit vesoljskih potnikov in delavcev, je tako ključno," je izpostavil Denise. To dejstvo je spodbudilo ustanovitev mednarodnega magistrskega programa SpaceMed Erasmus Mundus Joint Master. Kot je povedal Denise, ne obstaja noben drug program, ki bi bil posvečen fiziologiji in medicini človeka v vesolju oziroma v ekstremnih razmerah.

Program za vse profile, ki bodo vključeni v pripravo in zdravstveni nadzor vesoljskih poletov

Program je primarno namenjen študentom biomedicinskih znanosti iz celega sveta. Namen programa je izobraževanje bodočih raziskovalcev, zdravnikov in znanstvenikov, ki bodo vključeni v pripravo in zdravstveni nadzor vesoljskih poletov. Prav tako bo program namenjen izobraževanju inženirjev, ki bodo oblikovali, optimizirali, upravljali in ocenjevali podporne sisteme za življenje v vesolju in na Zemlji.

Program, v katerem letno pričakujejo najmanj 25 študentov, bo potekal v štirih semestrih. Predvidoma bo prvi semester potekal na Univerzi Caen v Normandiji, drugi na Charite univerzi v Berlinu, tretji pa v okviru Mednarodne podiplomske šole Jožef Stefan na Institutu Jožef Stefan v Ljubljani. V četrtem semestru bodo študentje pripravljali magistrske naloge in samostojno raziskovali.

Slovenski del v Planici, jamah in na Kaninu

Slovenski del izobraževalnega programa bo osredotočen na izvajanje praktičnih in terenskih vaj. Kot je povedal vodja raziskovalnega centra v Planici Igor Mekjavič, se bodo v Nordijskem centru Planica, kjer je lociran raziskovalni center Evropske vesoljske agencije in kjer deluje človeška centrifuga, študentje seznanili z učinki breztežnosti in raziskovali, kako bi lahko umetna težnost preprečila negativne učinke breztežnosti na človeka.

Glede na to, da bodo bodoča vesoljska plovila in habitati na luni in Marsu po vsej verjetnosti hipoksični, se bodo terenske vaje izvajale v sodelovanju z Jamarsko zvezo Slovenije in Planinsko zvezo Slovenije. Slovenske jame že nekaj let obiskujejo evropski astronavti v okviru priprav za bodoče vesoljske misije, priprave izvajajo v jami, kjer so pogoji do neke mere enaki kot na Luni in Marsu. Ekstremne pogoje pa bodo v okviru programa testirali tudi na Kaninu.

Pridobljeno znanje bo koristno tudi na Zemlji

Študijski program je rezultat šestletnega projekta, ki ga podpira že 40 mednarodnih partnerjev, med njimi tudi nekatera slovenska podjetja s področja vesoljskih tehnologij, ki vidijo to kot dobro priložnost za razvoj novih kadrov, ki jih vesoljski sektor in gospodarstvo potrebujeta.

Vodja Slovenske vesoljske pisarne na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Tanja Permozer je poudarila, da bo v programu pridobljeno znanje koristno ne le v vesolju temveč tudi na Zemlji. Prispevalo bo k hitrejšemu tehnološkemu razvoju in izboljšanju življenja nasploh, tako z vidika zdravja, kot tudi vidika razvoja različnih visokotehnoloških rešitev in naprav, ki se bodo lahko uporabljala na različnih področjih, so navedli v sporočilu.

---