Eden največjih lobističnih spopadov pri novem zakonu o zdravstveni dejavnosti bo tudi vprašanje, kaj bo s prelivanjem milijonskih dobičkov iz javne zdravstvene blagajne v zasebne žepe.
Na novelo zakona, ki bi zdravnikom iz javnih bolnišnic prepovedala popoldansko delo v samoplačniških ambulantah, so namreč koalicijske stranke v tem tednu vložile serijo amandmajev. Eden od njih koncesionarjem v zdravstvu postavlja visoke omejitve pri razpolaganju z dobički oziroma presežki prihodkov nad odhodki.
Te bodo, če bo amandma sprejet, lahko enako kot javni zavodi porabili le za "opravljanje in razvoj zdravstvene dejavnosti". Torej za investicije v prostore in opremo, izobraževanje, plače zaposlenih ali tekoče stroške poslovanja. To bi bil velik udarec za koncesionarje, saj ti po novem ne bi smeli več izplačevati dobičkov. Ti pri nekaterih največjih medicinskih centrih znašajo tudi po več milijonov evrov.
Toda še večji problem bi imeli domači in tuji finančni investitorji, ki so v zadnjih letih v Sloveniji na veliko kupovali centre in klinike, zanje pa porabili več deset milijonov evrov. Denar so si nameravali povrniti prek dobičkov, a najnovejše zakonske rešitve bi jim te načrte prekrižale.
Preberite še:
Kdo vse lobira za zdravniške "dvoživke": ob Fidesu in Bojani Beović še Američani
18 zaposlenih in skoraj štiri milijone evrov dobička
Za primer vzemimo podjetje Digitalna slikovna diagnostika, ki upravlja z diagnostičnim centrom na Ptuju. Gre za enega največjih koncesionarjev v državi, ki ponuja storitve magnetne resonance, računalniške tomografije, ultrazvoka in rentgena. To so storitve, po katerih vlada veliko povpraševanje, država pa jih neomejeno plačuje.
To se kaže tudi na rezultatih ptujskega podjetja. Leta 2023 je imelo rekordnih 9,3 milijona evrov prihodkov, od tega je od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) po podatkih Erarja prejelo kar 7,3 milijona evrov, torej več kot tri četrtine prometa. Ob tem je ustvarilo skoraj štiri milijone evrov čistega dobička.
Večino tega so dobili lastniki. Ptujsko podjetje, ki je imelo takrat 18 zaposlenih in večje število zunanjih sodelavcev, jim je namreč v letu 2023 izplačalo več kot tri milijone evrov. Za primerjavo: vse slovenske bolnišnice, ki imajo več kot 27 tisoč zaposlenih, so v letu 2023 skupaj ustvarile 1,8 milijona evrov minusa oziroma presežka odhodkov nad odhodki.
V tistem letu je ptujsko podjetje dobilo tudi novega lastnika. Kupil ga je luksemburški sklad ASEF, za katerim stojijo vlagatelji s Hrvaške. Natančneje, hrvaška investicijska družba Provectus Capital Partners, ki jo obvladuje nekdanji bankir Igor Čičak. Za diagnostični center s Ptuja je po naših podatkih plačal 30 milijonov evrov.
Preberite še:
Novi rekordi zasebnih klinik: med zmagovalci tudi Marko Bitenc
Največ zasebnih klinik kupili zavarovalnici, ki sta v lasti države
Podobno težavo kot Hrvati bi imeli Zavarovalnica Triglav in Sava Re, ki sta v pomembni državni lasti. V njunih rokah so Diagnostični center (DC) Bled, pa tudi Kirurški sanatorij Rožna dolina in mariborski center MTC Fontana. Resno se zanimata tudi za nakup diagnostičnih centrov Medilab in MDT&T, ki skupaj ustvarita 18 milijonov evrov prihodkov, od tega večino na račun javne zdravstvene blagajne.
Vsem tem zasebnim medicinskim centrom in ambulantam je skupno, da neprestano povečujejo obseg prometa, ob tem pa imajo na pogodbi tudi večje število zdravnikov iz javnih zdravstvenih ustanov. Obe zavarovalniški skupini jih kupujeta zaradi dveh razlogov:
1. Da si s tem gradita mrežo za prodajo dodatnih storitev: zavarovanj, ki bodo plačnikom omogočila, da v njunih centrih pridejo na vrsto takoj.
2. Gre za dobičkonosna podjetja, kar jim omogoča hitro povrnitev vložka.
Preberite še:
Zasebne klinike na muhi skladov: mikajo jih zaradi milijonov iz javne blagajne
Omejitev pred meseci izginila, zdaj se vrača
Toda tega utegne biti zdaj konec. Tako bi koalicija v novelo zakona o zdravstveni dejavnosti vključila člen, po katerem bodo morali enako kot javni zavodi tudi koncesionarji delovati nepridobitno.
Razkriti bodo morali, kako porabljajo sredstva, ki jih prejmejo iz javne blagajne, presežke pa vložiti nazaj v dejavnost. Izplačali si bodo lahko zgolj dobičke, ki jih ustvarijo iz tržne, torej samoplačniške dejavnosti. Zanjo pa ne bodo več smeli najemati zdravnike iz javnih ustanov.
Na ministrstvu za zdravje, ki ga vodi Valentina Prevolnik Rupel, so podobno omejitev predvideli že v predlogu novele, ki je šla oktobra lani v javno obravnavo. Toda v različici, ki jo je januarja letos potrdila vlada in posredovala v državni zbor, tega člena ni bilo več. Po naših informacijah tudi zaradi vprašanja, ali je določba dovolj ustrezno obrazložena, da bi prestala zelo verjetno pritožbo na ustavnem sodišču.
Te dvome naj bi z najnovejšim amandmajem odpravili.
Preberite še:
Kakšna stavka? Največja zasebna klinika podira vse rekorde – z zdravniki iz javnih bolnišnic.
V bran koncesionarjem Beović in AmCham
"Predlagatelj meni, da ne gre za poseg v pravico do svobodne gospodarske pobude iz 74. člena ustave, saj se koncesije v zdravstveni dejavnosti ne podeljuje z namenom omogočanja dobička," so predlagani amandma pojasnili v koalicijskih strankah.
Opozarjajo, da koncesionarji ne delujejo na prostem trgu in ne nosijo ekonomskih tveganj, saj so koncesije podeljene brezplačno, program in plačilo pa sta zagotovljena s podpisom pogodbe z ZZZS.
"Preusmeritev tako pridobljenih sredstev v druge dejavnosti ali za potrebe lastnega gospodinjstva namreč ni v skladu z javno koristjo in ciljem zagotavljanja nemotenega, trajnega, univerzalnega ter kakovostnega ter varnega opravljanja javne zdravstvene službe," so poudarili v koaliciji.
Omejevanju koncesionarjev pri razpolaganju z dobičkom so do sedaj ostro nasprotovali v zdravniških organizacijah in tudi nekaterih drugih interesnih združenjih. V Ameriški gospodarski zbornici (AmCham) so tako opozarjali, da "omejitev svobode razpolaganja z dobičkom posega v podjetniško svobodo in gospodarsko pobudo zasebnikov, v ustavno zagotovljene pravice in je kot taka neustavna".
V Zdravniški zbornici Slovenije, ki ji predseduje Bojana Beović, pa so nasprotovali tudi določbi, po kateri bi imeli javni zdravstveni zavodi omejitev pri razpolaganju s presežki pri tržni dejavnosti.
