Ivo Andrić v koprski knjižnici (FOTO)

Veliko ljudi pozna ali vsaj ve za edinega literarnega Nobelovca iz držav nekdanje Jugoslavije Iva Andrića. Manj pa jih ve, da si je ob enem od obiskov Slovenije ogledal razstavo, ki so jo ob njegovi 80. obletnici postavili v koprski knjižnici. Temu dogodku so posvetili osrednji del mednarodne razstave MOST v avli Osrednje knjižnice Srečka Vilharja. Razstava bo na ogled do 3. aprila.

“Razstava MOST  ni zgolj spomin na velikega pisatelja, temveč tudi 
povabilo k razmisleku o povezovalni moči literature skozi čas,” je 
ob odprtju povedala Luana Malec, direktorica koprske knjižnice. Foto: Nives Krebelj
“Razstava MOST ni zgolj spomin na velikega pisatelja, temveč tudi povabilo k razmisleku o povezovalni moči literature skozi čas,” je ob odprtju povedala Luana Malec, direktorica koprske knjižnice. Foto: Nives Krebelj

KOPER > “Mogoče ni vsem znano, da je Ivo Andrić leta 1973 obiskal našo knjižnico, ko je praznoval 80. obletnico. Dopustoval je v Portorožu, prišlo mu je na uho, da so pripravili razstavo v njegovo čast in jo je prišel pogledat. V knjigi je njegovo posvetilo, na kar smo še danes zelo ponosni,” je povedala Luana Malec, direktorica Osrednje knjižnice Srečka Vilharja, ob odprtju mednarodne razstave MOST, ki jo je ob 50. obletnici smrti Iva Andrića koprska knjižnica pripravila skupaj s knjižnicami v Travniku, Zagrebu in Beogradu.

Tedanji ravnatelj Srečko Vilhar je bil zelo ponosen, da gosti Nobelovca. Razkazal mu je tudi prvi bibliobus v Sloveniji. “Andriću kasneje ni bilo prav, da se je pojavil članek o tem v časopisu Primorske novice. Verjamem, da Vilhar ni mogel biti povsem tiho. Pohvalili so se, da so imeli v hiši Nobelovega nagrajenca, kako je prijeten, kako je pohvalil vlogo knjižnic in arhivov, kjer je preživel veliko časa. Andrić je godrnjaje odšel v Beograd, a noben ni utrpel škode,” je opisala bibliotekarka Urša Skumavc, ki je za razstavo prispevala istrski del zgodbe.

Beograjska knjižnica je prispevala izbrane fotografije iz bogate Andrićeve zapuščine, ki jo hrani tamkajšnji muzej. “Pisatelj je dolgo živel tam, tam je napisal svoje najbolj znano delo in tudi umrl,” je dejala direktorica knjižnice Jasminka Ninkov.

Za Zagreb je najpomembnejši začetek študija Andrića. Kasneje se je še vrnil tja, sodeloval je z mnogimi hrvaškimi pisatelji. “Srečal se je z Miroslavom Krležo, zato smo pripravili tudi izvlečke misli Krleže o Andriću,” je pojasnila Janja Maras iz zagrebške knjižnice.

Nobelovec Andrić je svoj rojstni Travnik nazadnje obiskal 15. oktobra 1972, ko je odprl otroški oddelek mestne knjižnice in sodeloval v svečanosti v centralnem oddelku. To je dogodek, ki ga v Kopru predstavlja Mestna knjižnica Travnik. Po besedah direktorja Dženana Kosa so po zaslugi Andrića z denarjem Nobelove nagrade obnovili knjižnice v BiH, kupili knjige in inventar.

“Ivo Andrić je skozi svoje življenje in delo povezoval ljudi, narode, različna življenjska obdobja. Navdihnil nas je, da se povezujemo in delamo skupne projekte. Današnji je zadnji v vrsti in upam, da jih bo v prihodnje še več,” je zadovoljna Luana Malec. “V današnjih negotovih časih je povezovanje, gradnja mostov izredno pomembno. Vedno znova, v vsakem trenutku in ob vsaki priložnosti moramo to ponavljati. Knjižnice smo tiste, ki preko literature to najlaže storimo,” je prepričana.


Najbolj brano