Zagotovo več kot le podaljšan Captur

Čeprav Symbioz in Captur slonita na enaki arhitekturi CMF-B, namenjeni kompaktnim modelom, je razlik med njima več, kot bi jih na prvo žogo morda pričakovali. Večji in manjši križanec sledita  prepoznavnemu oblikovalskemu jeziku znamke, a Symbioz ne more skriti bistveno daljšega zadnjega previsa. Prav ta igra ključno vlogo pri razmejevanju obeh modelov, saj dolžina zadnjega previsa prinaša izrazito razliko pri prostornosti obeh modelov. Poleg nekaterih oblikovnih posebnosti, še posebej pri žarometih, pa ima Symboz še eno veliko posebnost – ekskluzivno modra barvo Mercure.

Izpilili recept za uspešnega križanca 

Prihod Symbioza označuje nadaljevanje modelne ofenzive, ki so si jo zamislili pri Renaultu. Po dva modela na segment na bi kupcem prinesla možnost izbire in ravno s prihodom drugega križanca znotraj segmenta SUV-B želijo nagovoriti vse kupce, ki jim Captur ne ustreza.

Z nekoliko bolj oglatim zunanjim videzom je, vsaj v mojih očeh, lepši kot Captur. Težko razložim, a deluje bolj resno, mogoče tudi z več značaja, ki ga pripisujem dražjim avtomobilskim modelom. Vsekakor je Renault z novo oblikovno smerjo našel pravo pot. Tudi dimenzijsko so poskrbeli, da se Symbioz dokaj očitno loči od manjšega Capturja in večjega Australa. Za lažji pregled si bom sposodil Urškino tabelico, ki pove več kot tisoč besed.

Storitve Google so vredne vsakega evra doplačila

Še dokaj svež je spomin na večopravilne enote preteklih Renaultovih modelov, ki res niso bile sinonim za zanesljivo in hitro delovanje. K sreči so se tega zavedali tudi Francozi in za pomoč prosili Google. Nastala je večopravilna enota, ki je po videzu, uporabnosti, povezljivosti in umetni pameti med boljšimi. Na račun povezave s spletom navigacija Google Maps deluje enako kot na telefonu, zato zaradi smiselne razporeditve elementov na osnovnem zaslonu prvič sploh nisem uporabljal Applovega sistema CarPlay.

Čeprav je v avtomobilski industriji trend, da se upravljanje klimatske naprave seli na zaslon na dotik. A na srečo Renault v tem primeru ni sledil smernicam industrije. Najpomembnejša fizična stikala so nameščena tik pod zaslonom na dotik. Voznikov delovni prostor in v splošnem tudi videz potniške kabine je povsem primerljiv s Capturjem. A uporabnik kljub vsemu dobi prijeten vtis, da so se pri razvoju nekoliko bolj potrudili z materiali in (na srečo!) levo od volana vgradili stikalo za hiter izklop nadležnih zvočnih opozoril varnostno-asistenčnih sistemov.

Igrajo na varno

Ko se delčki zgodbe sestavijo, postane jasno, da so pri Renaultu s Symbiozom igrali na precej varne karte. Vzeli so preverjen recept, izkoristili obsežno zbirko znanja in nastal je Symbioz. Ni jim bilo potrebno niti preurejati obstoječe arhitekture, nanjo so dodali le malenkost drugačno karoserijo, uporabili potniško kabino, ki jo poznamo iz drugih modelov, in v nos vgradili zdaj že dodobra poznani ter preverjeni samopolnilni hibridni pogonski sklop. Tudi pomično zadnjo klop ima, ki so ji namenili enak pomik naprej in nazaj kot v Capturju (16 centimetrov). Zaradi večje skupne dolžine ponuja Symbioz več prostora v prtljažniku, ki ima v osnovni postavitvi zadnje klopi skoraj 500 litrov (oziroma 624 ob klopi pomaknjeni povsem naprej). A je potrebno opozoriti, da takrat tam ne more sedeti nihče, niti otrok ne, saj ni kolenskega prostora.

Zlahka pod pet

Renault je z vmesno generacijsko nadgradnjo posodobil samopolnilni hibridni pogonski sklop, ki ostaja v prvi vrsti predvsem varčen. Vse je podrejeno učinkovitosti, zato tudi izbira atmosferskega 1,6-litrskega motorja deluje v kombinaciji z dvema elektromotorjema. Večji, primarni elektromotor je nameščen v vrsti z osjo menjalnika in glavne gredi motorja. Manjši elektromotor služi primarno kot zaganjač, prevzema pa tudi vlogo generatorja, ki z rekuperacijo polni 230-voltno baterijo z zmogljivostjo malenkost več kot 1 kilovatno uro.

Zaradi menjalnika brez sklopke in precej unikatne umetne pameti, ki preko številnih predprogramiranih programov upravlja s celotnim pogonskim sklop, je hibridni pogon namenjen predvsem umirjenim voznikom. Avtomatski menjalnik “Multimode” s pomočjo elektronske pameti izbira najbolj učinkovito kombinacijo električnega ali mehanskega ali obeh vrst pogona skupaj z enim od štirih prestavnih razmerij. Dve prestavi sta namenjeni električni vožnji, štiri bencinskemu motorju, celotno delovanje pogonskega sklopa pa se uravnava s 15 kombinacijami prestavnih razmerij.

Rezultat je izrazita varčnost hibridnega pogona, saj ne mara voznikov s preveč težko desno nogo. Takrat postane glasen, menjalnik pa se hitro pretirano odzove in pošlje motorne vrtljaje v nebo. Po drugi strani pa nagradi umirjenega voznika, ki bo z Renaultovim hibridnim sistemom beležil porabo, nižjo od petih litrov na prevoženih sto kilometrov, pa tudi na avtocesti ne bo šlo čez šest litrov.

Solarbay pusti ljudi odprtih ust

Renault za panoramsko streho Solarbay zahteva 1.500 evrov doplačila, ne glede na paket opreme. Gre za novo tehnologijo, ki odpravlja potrebo po dodatnem senčnem roloju, saj omogoča nastavljivo prosojnost na podlagi tehnologije v polimeru razpršenih tekočih kristalov. Izgleda zelo kul; v soncu ohrani svetlost v kabini, a ne prepušča motečih sončnih žarkov do potnikov. Na pritisk stikala se kristali prerazporedijo po naprej določenem vzorcu in povečajo prepustnost strehe. Vsekakor funkcija, ki bo navdušila vse potnike v avtu.

V primerjavi s Capturjem, ki ima prav tako vgrajen hibridni motor E-Tech 145 in primerljiv paket Esprit Alpine, je Symbioz za nekaj tisočakov dražji. Skupaj z Googlovimi storitvami in panoramsko streho se cena dvigne na 37 tisoč evrov (brez upoštevanega popusta), kar pa je dosti za sicer precej velikega križanca segmenta SUV-B. S prihodom klasičnega in blagohibridnega motorja se bo tudi Symbioz cenovno približal cenam Capturja, takrat pa se bo tudi njegova privlačnost še za odtenek izboljšala.

Besedilo in fotografije: Gašper Pirman.