"Bo v kraju, odrezanem od ostalega sveta, zadostna količina materiala in zdravil za nudenje nujne medicinske pomoči? Kakšno bo splošno zdravstveno stanje ljudi? Koliko je poškodovanih in kako bomo zagotavljali pomoč kroničnim bolnikom?" To so bila glavna vprašanja, ki so se porajala medicinskemu osebju, ki je tiste prve dni po katastrofalnih poplavah hitelo v odrezano Črno na Koroškem.
Takrat v kraju ni bilo elektrike, prav tako niso delovala telekomunikacijska omrežja komunikacija pa je bila tako tiste prve dni močno otežena. Njihova edina možnost komunikacije med različnimi zaselki je bila tako uporaba UKV-ja. "Kasneje, ko so se ponovno vzpostavile telefonske linije in mobilni signal, pa se je poleg klasičnega dela kot pomembna spet izkazala telekomunikacija," pripovedujejo.
O marsikateri stvari so tako morali odločiti preko telefona, krajani pa so z medicinskimi sestrami komunicirali tudi preko družbenih omrežij. "Prve dni je torej velik izziv predstavljala dobra komunikacija, kasneje, ob sprostitvi družbenih omrežij, pa nam je veliko preglavic povzročala poplava dezinformacij. Potrebno je bilo ukrepanje z rednimi objavami in ozaveščanjem tudi na področju zdravstva preko družbenih omrežij in Koroškega radia," so zapisali Gašper Keber, Barbara Čreslovnik in Robert Carotta.
Gasilci vlomili v lekarno, s štirikolesniki ali helikopterjem dostavljali zdravila in opremo
Na pomoč pa so jim morali priskočiti tudi gasilci, ki so vlomili v lekarno. Sestre so zdravila izdale pod nadzorom zdravnika in v komunikaciji s farmacevtko na Prevaljah. Samo na ta način so lahko namreč zagotovili izdajanje zdravil v podaljšanem delovnem času, pojasnjujejo.
Številni zaselki Črne na Koroškem so bili medtem kar cel teden odrezani od centra Črne (Bistra, Topla, Ludranski vrh, Javorje, Žerjav z Jazbino), zato je bil pri reševanju zdravstvenih težav potreben tudi logistični pristop. "Tudi na teh območjih živijo kronični bolniki, ki so potrebovali zdravila, merilnike glukoze/krvnega tlaka ter medicinsko-tehnične pripomočke, ki jim jih je odnesla voda."
Posebej ogrožena skupina so bili dializni bolniki, saj so bili najbolj odvisni od hitrosti in natančnosti svojega dializnega urnika. Zaradi težje dostopnosti in točnosti je dializni center slovenjgraške bolnišnice deloval 24 ur.
"To smo reševali z množičnim dostavljanjem potrebnih zdravil in ostale medicinske opreme preko prostovoljcev, ki so jih ljudem dostavljali s štirikolesniki ali motorji za vožnjo po brezpotjih," pravijo. Kjer dostava tudi na ta način ni bila mogoča, jim je na pomoč priskočil helikopter, vendar je bilo treba vnaprej skrbno načrtovati opravljene polete.
"Ob potrebi po nujnih intervencijah je prav dostop do krajev zahteval precejšen del same intervencije, da smo lahko pravočasno prišli na pravo mesto. Pri tem so nam pomagala vozila nujne medicinske pomoči, imeli smo dostop do vojaškega oklepnika ter helikoptersko pomoč," so zapisali.
En porod doma, drugi v Avstriji, tretja porodnica z oklepnikom v dolino
Ob vsem tem so se prve dni po začetku poplav začeli kar trije porodi. Prva ovira je bila pot do porodnic, saj je bilo v zgornji Mežiški dolini več krajev odrezanih od prometnih povezav. Nato je sledila naslednja naloga – kako najti pot do porodnišnice.
"En porod se je varno končal doma, na srečo pa so v prvih dneh priskočili na pomoč kolegi iz sosednje Avstrije, saj je bila porodnišnica v Celovcu tedaj lažje dostopna kot bolnišnica v Slovenj Gradcu. Že nekaj ur po prihodu Slovenske vojske pa so vojaki ponoči z oklepnikom pripeljali naslednjo porodnico do doline," naštevajo.
Jutro za tem je štab Civilne zaščite naročil, da je treba iz težje dostopnih mest (predvsem Žerjava in Črne) preventivno evakuirati vse nosečnice, ki imajo rok poroda do konca meseca. Te so se nastanile pri sorodnikih bližje slovenjgraške bolnišnice, nekaj pa so jih sprejeli kar na ginekološkem oddelku bolnišnice.
Prebivalce ozaveščali o oporečnosti vode, razdeljevali hrane in probiotike
Ob tem izpostavljajo tudi pomen delovanja na preventivnem področju. V Črni na Koroškem je namreč veliko zaselkov, ki se oskrbujejo iz lastnih virov vode, poškodovan pa je bil tudi glavni vod čiste vode, ki oskrbuje center Črne. Prebivalce je bilo treba ozavestiti o oporečnosti vode, za katero so analize potrdile, da je okužena s fekalijami (izolirana je bila enteropatogena E. coli).
Na vseh območjih je potekalo vzporedno z razdeljevanjem hrane tudi razdeljevanje razkužil in probiotikov. "Izdelali smo obvestila o onesnaženosti vode, informacijo o tem so gasilci posredovali sokrajanom tudi preko zvočnika na gasilskem domu, v oddaljene zaselke pa preko UKV-postaj. Kljub vsemu smo imeli manjši izbruh akutnega gastroenterokolitisa, zaradi katerega je v dveh dneh na našo postajo prišlo 13 oseb, ki so potrebovale parenteralno hidracijo," pravijo.
Ker je šlo za dve strnjeni mesti iz dveh zaselkov, so tja dodatno poslali člane civilne zaščite, da so ustrezneje seznanili prebivalce. Kot povedo, so preventivno s pomočjo Koroških lekarn na mesto pripeljali tudi večjo količino empiričnih antibiotikov, za primer večje epidemije.
Nato se je slab teden po začetku izoblikovala tudi psihološka pomoč na terenu, kjer so prostovoljci nudili pogovore tistim, ki so bili evakuirani in nastanjeni v Centru za usposabljanje, delo in varstvo (CUDV), kjer so imeli agregat.
Razpadajoči mulj sproščal strupene pline
Njihova največja preizkušnja pa je nastopila 16. avgusta, ko je prišlo do incidenta pri prečrpavanju vode iz kleti tamkajšnjega kulturnega doma. Med reševalno akcijo je zavest izgubilo skupaj osem oseb, dodatno sta bili v bolnišnice takrat napoteni še dve drugi osebi za nadaljnje opazovanje. Skupaj je bilo obravnavanih 32 udeleženih, med njimi jih 22 ni potrebovalo opazovanja in so lahko ostali v Črni.
"Pri obolelih smo ob naravi dela v kleti posumili, da gre za zastrupitev z ogljikovim monoksidom, kar je bilo kasneje po preiskavi krvi udeleženih tudi potrjeno. Seveda pa bi ob delu z razpadajočim muljem in fekalijami svoje lahko prispevali tudi sulfati, cianidi ali amonijak. K sreči so bili vsi udeleženi ponoči ali naslednji dan odpuščeni iz bolnišnic," so sporočili v zapisu ter dodali, da takšna akcija zgolj dokazuje strokovno pripravljenost vseh prisotnih služb in njihovo složnost v primeru množičnih nesreč.
In kljub pomanjkanju ustrezne sterilnosti so morali v ambulanti opraviti nekatere manjše kirurške posege. Morali so namreč pretehtati smiselnost uporabe omejenih prevozov in helikopterja, glede na dane razmere.
Lokalne razmere so medtem predvsem od gasilcev in prostovoljcev zahtevale, da so kljub manjšim ranam delo preko celega dne opravljali v umazanih razmerah. "A vsaka najmanjša rana je zaradi poplavljenosti hiš in ulic z vodo in muljem predstavljala veliko možnost za okužbo s tetanusom." Poškodovanim so tako večkrat na dan previli rano ter zagotovili, da ima ustrezen cepilni status oz. uredili morebitno poživitveno cepljenje.
KOMENTARJI (3)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.