Zbrali so se tam, kjer se je rodilo ledeno vino (FOTO)
Tudi benediški vinogradniki so minulo nedeljo v sončnem, a nekoliko vetrovnem vremenu pripravili tradicionalno prireditev, ki se je je udeležilo veliko domačinov in gostov. Na griču, kjer stoji znamenita cerkev Sv. treh kraljev, je v organizaciji Vinogradniško-turističnega društva Benedikt in Občine Benedikt ter ob sodelovanju domačih društev potekala 20. rez Čolnikove trte, potomke stare trte z mariborskega Lenta. Cepljenko najstarejše vinske trte na svetu, ki že več kot 450 let uspeva ob reki Dravi, so pri Svetih treh kraljih, v neposredni bližini rojstne hiše domoljuba Dominika Čolnika, zasadili leta 2005.
20. so že obrezali Čolnikovo trto.
Gospodar trte Milan Repič, Marjan Farasin (občinski viničar in predsednik TVD Benedikt), Zlatko Borak (vinski vitez in častni predsednik društva), Janez Žižek (občinski ovtar Čolnikove trte), Janez Huber (kletar), Marjan Rola (župnik in dekan) ter Milan Gumzar (častni občan) so pred množico obiskovalcev nazdravili tudi radgonski ranini, ki so jo zasadili leta 2006, in domačemu klintonu, ki tam raste že desetletja. Zbranim so tudi svetovali o pravilnem obrezovanju. Vsem so podelili cepiče obrezanih trsov, tako da jih bodo lahko posadili doma.
Imel je svojo trsnico, gojil je več kot 400 sort.
O Benediktu niti besede
Zanimiv dogodek je vodil Vojteh Gungl. Za kulturni program so poskrbeli pevci Mešanega cerkvenega pevskega zbora sv. Benedikt, KUD Musica Benedikt, pod vodstvom Majde Leva, ter ansambel Marka Leve s fanti. Nihče ni ostal lačen in žejen, saj so vsi lahko degustirali tudi kapljico, ki so jo pridelali na obrezanih trsih. Sicer pa ne gre prezreti, da so prvo ledeno vino pridelali ravno pri Čolniku v Benediktu, prav tam, kjer zdaj potekajo številne prireditve v občini, pri cerkvi Sv. treh kraljev, in sicer davnega leta 1859. Istega leta se je to zgodilo tudi nekje v Nemčiji, o čemer so takrat mediji veliko poročali, a o Benediktu ni bilo govora ...
Dominik Čolnik je bil znan tudi kot kralj Slovenskih goric, bil je napreden kmet, sadjar in vinogradnik, ki je s svojim gospodarskim in političnim delom precej zaslužen za razvoj in okrepitev slovenske narodne ideje v Slovenskih goricah. Imel je tudi trsnico in na svojih posestvih je gojil več kot 400 sort. Za vina je prejel številna priznanja na Štajerskem in tudi na dunajski svetovni razstavi leta 1873. Cepiče je brezplačno pošiljal številnim slovenskim učiteljem. Gospodarski uspeh in ugled sta mu koristila tudi na drugih področjih. Bil je med zaslužnimi za ustanovitev Slovenske matice in časopisa Slovenski gospodar. V svojem dvorcu na Drvanji je 15. avgusta 1869 ustanovil kmetijsko čitalnico, njegovo posestvo pa je bilo širše znano med Slovenci. Obiskovali so ga politiki, gospodarstveniki in narodni delavci iz Maribora, Ljubljane in drugod.
