V Energetiki Maribor začenjajo naložbo v kotel na lesno biomaso
Maribor, 18. julija - Mariborski župan Saša Arsenovič je skupaj z direktorjema mestnega holdinga Andrejem Rihterjem in Energetike Maribor Jožetom Hebarjem dopoldne slovesno položil temeljni kamen za izgradnjo kotla na lesno biomaso. Kot so ob tem poudarili vsi trije, gre za pomemben korak k diverzifikaciji virov ogrevanja in trajnostni oskrbi z energijo.
Kot je ob slovesnem dogodku povedal Hebar, gre za pomembno naložbo, ki prinaša pet megavatov novih zmogljivosti za proizvodnjo toplote, ob tem pa gre za obnovljiv vir energije in korak k razogljičenju.
Nekaj več kot štiri milijone evrov vredno investicijo bodo delno sofinancirali s sredstvi, ki jih država namenja za prestrukturiranje sistemov daljinskega ogrevanja, saj so si na tej podlagi zagotovili nekaj nad 1,3 milijona evrov.
"Še posebej pomembna je diverzifikacija virov, saj smo bili doslej v zimskem času skoraj stoodstotno odvisni od zemeljskega plina," je poudaril Hebar in dodal, da bo kotlovnica stala na dvorišču družbe na Jadranski ulici.
Ob tem je še zagotovil, da bodo biomaso pridobivali pretežno iz lokalnega okolja, kar je za njih prav tako zelo pomembno, saj tako pri prevozu surovine ne bo nastajal dodatni okoljski odtis. Koliko biomase bodo potrebovali, bo po Hebarjevih besedah odvisno predvsem od zimske sezone, torej od tega, kako huda bo zima in kdaj se bo začela kurilna sezona.
Gradbena dela bodo predvidoma zaključena sredi februarja naslednje leto, takrat pa načrtujejo tudi prvo poskusno obratovanj kotlovnice.
Po besedah prvega človeka Javnega holdinga Maribor Andreja Rihterja gre za enega od pomembnih korakov pri uresničevanju zastavljene strategije, ki gre v smer trajnostnega razvoja. Ob tem je spomnil, da je Energetika ukrepe v tej smeri začela že lani, ko je uspešno zagnala toplotno črpalko na Dravi, nekaj pa je bilo tudi že naložb v sončne celice.
"S tem zmanjšujmo ogljični odtis, po drugi strani pa zmanjšujemo tudi tveganja zaradi odvisnosti od enega samega energenta, za katerega vemo, da na globalnem trgu nimamo prav nobenega vpliva na ceno," je dodal Rihter, ki se zaveda, da je pet megavatov majhna količina, a je vsaj nek začetek.
Mariborski župan pa je dejal, da sledijo viziji trajnostnega razvoja ter samooskrbe, v tej luči pa je začetek gradnje kotla majhen, a hkrati pomemben korak. Ob tem se je zahvalil tudi ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, ki je zagotovilo že omenjenih 1,3 milijona evrov.
S projekti, kakršen je ta, si želijo zagotoviti dolgoročno stabilne cene ogrevanja, Arsenovič pa tudi verjame, da bodo enako ravnali v primerih izrabe drugih obnovljivih virov energije, kot je sončna, v prihodnje pa tudi izraba odpadkov za energetske namene.
"Vedno večje je zavedanje, da morajo biti naše smeti naša skrb in da moramo postati neodvisni od tega, koliko znaša cena prevoza smeti. A če bi se že danes uspeli vse dogovoriti, do začetka gradnje ne more priti prej kot v petih ali šestih letih. Zato je zdaj primeren čas, da pridemo do lokacije, tehnologije in cene ter do morebitnih državnih ali evropskih sofinancerskih sredstev," je glede projekta sežigalnice odpadkov dejal župan.