Ameriški kardinal (živeč v Vatikanu) Raymond Burke je v RKC glavni nasprotnik sedanjega papeža. Za Burka so namreč nesprejemljive naslednje papeževe odločitve: da olajša razvezo cerkvenih porok; podeli odvezo ženskam, ki so splavile; in da bi ljudi v istospolnem razmerju blagoslovil katoliški duhovnik (kako pa naj živijo brez blagoslova?). Burke med drugim trdi, da je samo tridentinska sv. maša zakonita maša katoliške Cerkve, modernistična ponarejena protestantizirana maša pa je duhovni strup za uničevanje katoliške vere in za pogubljanje neumrljivih duš (je mogoče neumrljive duše sploh pogubiti?). Kaj ga še moti? Za prefekte kongregacij (Burke ne priznava izraza dikasterij) bodo možni laiki in celo ženske. »Je to kolaps RKC?« se sprašuje Burke. Kardinal Burke je leta 2019 s somišljeniki objavil besedilo, v katerem je katoliška cerkev opisana kot dezorientirana in zmedena, oddaljena od temeljnih naukov o ločitvi, kontracepciji, homoseksualnosti in spola.
Kako je pa na vse to reagiral papež Frančišek? V ta namen vam citiram naslednje obvestilo: »Od Vatikana se poslavlja ameriški kardinal Burke, odkrit kritik papeža Frančiška, poleg tega mu bo odvzel še plačo.« Na ta življenjski fiasko se je Burke odzval. V Rimu so se pojavili plakati s sliko papeža Frančiška (200 jih je policija takoj odstranila) in napisom: »Ah, Frančišek, ki prevzemaš kongregacije, odstranjuješ duhovnike, obglavljaš malteški viteški red, Frančiškanke brezmadežnega spočetja in ignoriraš kardinale … kje je tvoje usmiljenje?« Naj se ve, si misli Burke. Menim pa, da bi se verjetno celo Burke strinjal s papeževo izjavo, ki je namenjena svetovnim voditeljem, zbranim v Dubaju in se jedrnato glasi: »Uničevanje okolja je greh in žalitev Boga.« Vemo pa, kako Bog reagira na žalitve.
Pustimo božjim predstavnikom veselje, da se med seboj malo »bockajo«, mi pa pokukajmo v dejansko delovanje nekaterih dikasterijev. Najprej dikasterij za edinost kristjanov. Njegov moto je »edinost«, glede prepirčkov kardinal Burke-papež Frančišek pa je jasno, da je popolnoma odpovedal. Zame sta zanimiva le dva dikasterija. Eden je dikasterij za nauk vere. Svoj čas, v tedanji kongregaciji za vero, je bil prefekt kardinal Joseph Ratzinger, kasnejši papež Benedikt XVI. Težko breme papeževanja je preložil na drugega, a je bil po smrti razglašen za zaslužnega papeža. V čem je njegova zasluga? Ne zaradi tega, ker je odstopil, temveč zaradi svoje verske gorečnosti, ki jo je tudi pisno izražal. Med drugim je njegova zasluga tudi, da je Raymonda Burka imenoval za kardinala, s tem pa nehote povzročil dikasteriju za nauk vere resne težave.
Meni je najbolj zanimiv dikasterij za zadeve svetnikov. Ne zato, ker bi sam kandidiral za ta naziv, temveč je zame ta dikasterij zelo atraktiven. Najprej zapišimo njegov stari uradni naziv »Congregatio de Causis Sanctorum« in spoznajmo hierarhijo svetniškega sijaja. Svetost se povečuje v tem vrstnem redu: »božji služabnik, častitljivi božji služabnik, blaženi, svetnik«. Nekako sem dojel, da je tudi skrivnostna organizacija Opus Dei vključena v dikasterij za zadeve svetnikov. O njej nam pisatelj Dan Brown v svoji knjigi Da Vincijeva šifra sporoča: »To je združenje čudaških in pohlepnih verskih fanatikov.« Naš kardinal France Rode pa o njej pravi: »To je skrivnostna in močna organizacija v senci.« In pri svoji maši dodaja: »Opus Dei stopa na slovenska tla.« Znano je, da je članov Opus Dei okrog 90.000 v 60 državah po svetu, vendar menim, da med njimi gotovo ne boste našli tistih, ki na našem trgu klečijo in javno molijo rožni venec. Da bo zdraha še večja, hrvaška nuna zatrjuje, da je ukvarjanje z jogo klicanje hudiča. Verjetno ji je do tega sklepa pomagal sv. Duh, ki pa ni razrešil naslednjega problema. Kako naj hudič ve, kdo ga kliče, kajti oboji so na tleh, eni migajo z udi, drugi pa z jezikom.
Na Hrvaškem množično v več mestih klečači javno uprizarjajo molitve za spreobrnjenje hrvaškega naroda. Tudi sam bi se pridružil molitvi za spreobrnjenje hrvaškega naroda. Zato imam dober vzrok, saj velja, da v Evropi ni bolj bogaboječega naroda, kot so Hrvatje in Poljaki.
Našim organizatorjem javne klečeče molitve za zveličanje duš ne smem prezreti njihovega idola Jezusa, ki je rekel: »Blagoslavljajte tiste, ki vas preklinjajo (Lk: 6,28).« Sporočam, da jim dovolim, da me blagoslavljajo, pa karkoli to pomeni.
Toni Jurjec, Brezovica pri Ljubljani
