"Prišel sem kot odgovor na vaše finančne skrbi. Banke so vas zavrnile, imate prevelik dolg, imate projekt ali osebno potrebo, ki ji primanjkuje sredstev itd. Moja ponudba posojil je vaša rešitev. Ne glede na to, ali ste posameznik ali podjetje, sem vam pripravljen zagotoviti vso finančno podporo, ki jo potrebujete za uspeh. Letna obrestna mera je 3 % z odlogom plačila od 3 do 12 mesecev. Prosim, ne oklevajte in se obrnite name," se je glasilo nadvse mikavno sporočilo, ki smo ga prejeli na Žurnalov elektronski naslov.
V sporočilu je bil elektronski naslov, na katerega se lahko obrnemo, če nas zgoraj navedeno prepriča in če potrebujemo kredit. In smo šli v akcijo. Na elektronski naslov sinvest77@gmail.com smo poslali sporočilo, da potrebujemo 15.000 evrov z odplačilno dobo 7 let s 3-mesečnim odlogom plačila. Odgovor je prišel v le nekaj minutah, enako hitro je ponudnik odgovarjal tudi na vsa naša druga vprašanja. 84 mesecev bi plačevali 198,2 evra (to pomeni, da bi potrošniški kredit preplačali le za približno 1650 evrov, kar je pravzaprav preveč lepo, da bi bilo res), začetek plačevanja kredita pa bi bil zamaknjen v april 2025, tako kot smo želeli.
Za primerjavo, gre za več kot polovico cenejši osebni kredit, kot ga na primer ponuja NLB, pri kateri je fiksna obrestna mera za tako posojilo 6,50 odstotka, efektivna obrestna mera, pri kateri so upoštevani vsi stroški, pa kar 8,46 odstotka, kaže kalkulator na njihovi spletni strani. Mesečno bi pri NLB ta tak kredit plačeval 222,75 evra.
Ponudnik ugodnega kredita je zahteval moje podatke, vključno s fotografijo osebne izkaznice (kar poveča tudi možnost za krajo identitete na spletu), za katero sem odgovoril, da je trenutno nimam pri roki. To ponudnika ni pretirano zaskrbelo, še vedno nam je bil pripravljen dati ugoden kredit. Toda za pripravo posojilne pogodbe in ostale pravne formalnosti, kot je zapisal, je zahteval plačilo enkratnega stroška formalnosti v višini 268 evrov. Postopek bi ob takojšnem plačilu trajal dva do tri dni, nas je še obvestil ponudnik. Pri NLB strošek odobritve osebnega posojila znaša 125 evrov.
Z zneskom (banke imajo to zavedeno kot strošek odobritve) smo se strinjali, zato smo vprašali, kam lahko znesek nakažemo. In dobili smo podatke za nakazilo. Seveda ni šlo za račun, ki bi bil odprt pri kakšni slovenski banki, še manj ugledni evropski. Šlo je za nakazilo na platformo Paysera (podobno kot Revolut) s sedežem računa v Litvi. "Če želite prenesti formalnosti, vas prosimo, da opravite takojšnje nakazilo. Tako bomo lahko še danes prejeli pristojbine in začeli s formalnostmi, tako da boste lahko pogodbo prejeli konec popoldneva," je še pisalo v sporočilu, najbrž prevedenim s ChatGPT-jem ali Googlovim prevajalnikom.
Kot imetnica računa (LT063500010017862863) je bila navedena Ana Bella Perez, čeprav je z nami ves čas komuniciral Marius Vnther (Google sicer o njem ne ve prav nič). Ko smo ga s tem soočili, nam je sporočil, da je Ana njegova finančna pomočnica, ki skrbi za opravljanje formalnosti. Prav tako nas je zanimalo, ali ima njegovo podjetje licenco za dajanje kreditov. "Sem zasebni posojilodajalec (fizična oseba)," je sporočil. Gre za več kot polovico cenejši potrošniški kredit, kot ga na primer ponuja NLB, pri kateri je fiksna obrestna mera za tako posojilo 6,50 odstotka, efektivna obrestna mera, pri kateri so upoštevani vsi stroški, pa kar 8,46 odstotka, kaže kalkulator na njihovi spletni strani. Vsi njegovi odgovori so prišli v nekaj minutah.
Ko smo dobili dovolj jasne signale, da gre skoraj zagotovo za prevaro, smo komunikacijo prekinili. V naslednjih dnevih smo dobili še dve elektronski sporočili, v drugem se je ponudnik z nami želel slišati celo po telefonu.
Metoda je uspešna, nakradli za 98 tisoč evrov
Med urejanjem "posojila" sta nam zasvetili dve rdeči lučki, ena je bila pošiljanje osebnega dokumenta, s katerim bi lahko prejemnik fotografije pošiljatelju ukradel identiteto, druga pa pošiljanje denarja na neznan račun z IBAN številko, ki pa je bil zelo verjetno ukraden.
Mi smo se že komunikacije s ponudnikom lotili z domnevno, da gre za prevaro, če bi potrebovali denar pa bi bili verjetno manj previdni. Primerov tovrstnih prevar je bilo v preteklosti kar nekaj: samo lani je Policija prejela 28 prijav za goljufijo s spletnimi krediti, in sicer za skupno oškodovanje v višini 98.000 evrov. V letu 2023 pa je bilo takšnih prijav 37, in sicer za skupno oškodovanje v višini 61.000 evrov.
Nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost SI-CERT je v letu 2024 obravnaval 116 prevar z lažnimi spletnimi krediti, a ob tem podatku je treba pojasniti, da vsi prijavitelji niso nakazali denarja goljufom, ampak so se nekateri še pravi čas ustavili. "Prevaro z lažnimi krediti smo prvič zaznali leta 2012 in je ves čas prisotna, goljufi pa le prilagajajo komunikacijske kanale, kako pridejo do svojih žrtev," so še odgovorili v SI-CERT-u za Žurnal24.
"Sprva so svoje ponudbe objavljali na spletnih oglasnikih, nato kot komentarje na različnih forumih, danes pa tudi postavljajo zelo prepričljive spletne strani (primeri TUKAJ) in oglašujejo lažne kredite na družbenih omrežjih. Pogosto takšne ponudbe dobimo tudi prek elektronske pošte," so še pojasnili. Leta 2023 so dobili sicer nekoliko več prijav, in sicer 153, leta 2022 pa 123.
To se zgodi s poslanimi fotografijami dokumentov
"Ko je stik z goljufom vzpostavljen, zahtevajo, da posredujete svoje osebne podatke. Pogosto zahtevajo tudi kopijo osebnega dokumenta, ki pa ga lahko zlorabijo pri drugih goljufijah (npr. prevare pri oddajanju stanovanj ali pa vaš dokument uporabijo pri nadaljnjih prevarah z lažnimi krediti)," opozarjajo v SI-CERT-u.
"Prošnja za kredit bo seveda brez težav odobrena, nato pa sledijo zahteve po plačilu različnih stroškov: za odprtje novega računa, plačilo notarskih storitev, zavarovanja kredita, plačilo davkov ipd. Da bi žrtve prepričali o legitimnosti ponudbe, jim pošljejo tudi fotografijo osebnega dokumenta. Seveda pa tu ne gre za dokument bančnega uradnika, ampak za dokument ene izmed njihovih prejšnjih žrtev," takšen tip prevar, o katerem smo pisali zgoraj, še orisujejo v SI-CERT-u.
"V nekaterih primerih pošljejo tudi uporabniško ime in geslo za prijavo v njihovo 'spletno banko'. Tako vas želijo prepričati, da denar že čaka na računu, samo stroške morate poravnati. Seveda ne gre za pravo spletno banko, ampak za prirejeno spletno stran," iznajdljivost goljufov še opišejo v SI-CERT-u.
Dodajajo, da goljufi za poravnavo različnih izmišljenih stroškov zahtevajo nakazilo na bančni račun, kar žrtvi lahko daje občutek legitimnosti. "Vendar pa pozor: ti bančni računi pripadajo t. i. denarnim mulam, ki denar hitro posredujejo naprej ter tako zakrijejo sledi denarnega toka," opozarjajo na SI-CERT-u.
V zadnjih letih nova oblika prevar, prevaranega prevarajo še enkrat
V zadnjih letih v SI-CERT-u zaznavajo tudi porast različnih prevar, ki so povezane s "povrnitvijo sredstev". Napadalci ponovno kontaktirajo svojo žrtev in se predstavijo kot institucija ali podjetje, ki bo pomagalo pri povrnitvi izgubljenih sredstev (največkrat v primerih kripto investicijskih prevar). Obljubljajo povrnitev sredstev, vendar najprej želijo, da žrtev poravna določene stroške – in prevara se še enkrat ponovi.
Podobna opažanja kot SI-CERT imajo tudi pri Združenju bank Slovenije, kjer nenehno opozarjajo na različne prevare na spletu. "Ponudba lažnih kreditov med prevarami je stalno prisotna, le način izvajanja prevare se spreminja in prilagaja trenutnemu tehnološkemu razvoju ter stanju in trendom v družbi. Težava je, da goljufi obljubljajo ugodna posojila, brez zavarovanja in z nizko obrestno mero, ravno finančno ranljivim skupinam prebivalstva, kar se za marsikoga konča s finančno škodo, ki še poglobi sicer njegov težek socialni položaj," so zapisali v odgovoru za Žurnal24.
dezurni@styria-media.si
TUDI VAŠ PORTAL IMA POLNO OGLASOV Z BANČNIMI NATEGI!!
Že kadar neznanci ponujajo kredite pri katerih naj bi bilo poplačilo za polovico cenejše kot pri ostalih kreditodajalcih bi nam morali zazvoniti alarmi, da se moramo tovrstni ugodni ponudbi izogniti v širokem loku. Takšni poceni krediti na koncu praviloma vedno… ...prikaži več postanejo naše drago "darilo" neznancem!
hm a to je nateg ? v redu pa veste kaj je nateg to da SLO banka zahteva 6,5 % obresti pri inflaciji 1,9 %. in kot drugo žurnal objavlja članek kao je nateg vzmetnica pa še vedno ima na… ...prikaži večna svojih straneh reklame za to nategunsko firmo. zdej me zanima kako je s sokrivdo pri sodelovanju pri kriminalni dejavnosti. a izvajanje reklame podjetij, za katerr se ve da njihovi izdelki na tak al drugačen način oškoduje kupca ni je ali ni sodelovanje pri lumpariji. pa zakaj to nihče ne sankcionira ?