Mladi Otočani, ki se ukvarjajo z najbolj priljubljenim športom – nogometom, so si izmislili novo oznako za slabo podajo žoge, slabo obrambo in za sploh vse ponesrečene poteze na igrišču: brexitska obramba, brexitska podaja, brexitska igra … Ko kdo koga na igrišču namerno poškoduje, pa rečejo: brexit pomeni brexit – po znamenitem sloganu, ki ga je ob odhajanju iz EU vztrajno ponavljala premierka Theresa May. Velika večina mladih, ki mislijo, da so jim »ta stari« vsilili odcepitev od Evropske unije in jim vzeli pravico do svobode gibanja, študija in zaposlovanja v članicah EU, pa je te dni spet ogorčena. Konservativna vlada premierja Rishija Sunaka je namreč hipoma zavrnila predlog evropske komisije, da bi obnovili del evropskih svoboščin, izgubljenih zaradi brexita. Po tem predlogu bi Britanci pod tridesetim letom starosti lahko študirali, delali in živeli v članicah EU. Enako bi v nasprotni smeri veljalo za mlade iz članic EU.
Laburistom utegne biti žal
»Ne pride v poštev,« se je na predlog o mobilnosti mladih odzvala otoška vlada, ki je pred časom predlagala dvostranske sporazume na to temo z vsako članico EU posebej. Bolj presenetljivo pa je, da je ponudbo hitro zavrnila tudi opozicijska laburistična stranka, ki ji napovedujejo zanesljivo zmago na prihodnjih parlamentarnih volitvah in vztrajno ponavlja, da bi si na oblasti prizadevala za močnejše vezi z EU.
Brexit tako ostaja »religija«, ki se jo bojijo kritizirati celo »neverniki« na visokih političnih položajih, med njimi vodja laburistov Keir Starmer, ker jih je strah, da bi bili zato ob volilne glasove. Toda laburisti utegnejo tokrat obžalovati sledenje konservativni vladi. Velika večina mladih namreč ne glasuje za konservativce, torej ti njihovih glasov niti ne morejo izgubiti, lahko pa jih laburisti, ki kot da ne verjamejo raziskavam javnega mnenja, po katerih ne samo mladi, ampak skupaj že 57 odstotkov vprašanih misli, da je bil odhod iz EU napaka.
Na brexitskem referendumu so sicer lahko glasovali samo rojeni pred letom 1998. Kar 70 odstotkov današnjih Otočanov, starih od 24 do 30 let, misli, da je bil izstop iz EU napaka. Ne veliko manj, 66 odstotkov starih od 25 do 49 let, se jih strinja z njimi. Ključno torej je, da si mladi želijo biti v EU in da jih laburisti, če pridejo na oblast in če bodo hoteli tam ostati več kot en mandat, ne bodo mogli ignorirati v upanju, da se bodo brexitsko »postarali«.
Z napako starih ne bi smeli kaznovati mladih
Kritiki zavrnitev predloga evropske komisije so soglasni: z mizernimi posledicami brexita in zaradi napake starejših ne bi smeli kaznovati mladih. Pravoverni brexitarji so sicer nekaj časa lahko delno skrivali posledice brexita (nizka storilnost, nizke plače, nizka gospodarska rast, malo delovne sile) zaradi covida, vojne v Ukrajini, z neprikupno zmedeno vladavino Borisa Johnsona in z ekonomsko porazno 45-dnevno vladavino Liz Truss. Nič več. Brexitsko streznitev so prinesle številne resne analize, med njimi investicijske banke Goldman Sach, ki nima razloga za to, da bi kritizirala eno najbolj kapitalističnih ekonomij na svetu. Pred kratkim je ta banka, pri kateri je nekoč delal Rishi Sunak, ocenila, da britanska ekonomija zaradi brexita znatno zaostaja za EU in ZDA, da je pet odstotkov manjša, kot bi bila, če bi ostala v EU, in da je brexit škodoval Britaniji zaradi treh ključnih dejavnikov: zmanjšanja trgovine, poslovnih investicij in priseljevanja iz EU.
Modre glave ugotavljajo, da velika večina referendumov z leti postane popularnejša. Brexitski je ena od izjem, ki potrjuje pravilo.
