REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Quincy inštitut: Umaknite ameriške enote iz Iraka in Sirije!

Quincy inštitut: Umaknite ameriške enote iz Iraka in Sirije!Ameriške enote tako v Iraku kot v Siriji nimajo jasne naloge in ni razloga, da bi bile tja napotene, menijo sogovorniki slovitega ameriškega inštituta. Vir: Posnetek zaslona, X

Trije ameriški vojaki so bili ubiti v napadu z brezpilotnim letalom na položaje v Jordaniji, nedaleč od meje s Sirijo, zaradi česar so nekateri ameriški uradniki pozvali k maščevanju proti Iranu.

Po navedbah Pentagona se je napad zgodil v majhni postojanki ameriške vojske, znani kot Stolp 22, ko je bilo ranjenih najmanj 34 vojakov.

Po podatkih ameriškega Centralnega poveljstva (CENTCOM) je 350 pripadnikov ameriških zračnih sil razporejenih v bližnji postojanki Tower 22 (Stolp 22), kjer »izvajajo številne pomembne naloge, vključno z zagotavljanjem podpore koaliciji, da bi trajno porazili Islamsko državo«.

Napad na malo oporišče naj bi bil le opozorilo pred večjimi napadi, s ciljem - pregona ameriških enot iz regije.

Jordanski uradniki trdijo, da se napad ni zgodil v njihovi državi, ampak v Siriji, kar ameriški uradniki zanikajo.

Jordanija ima po oceni analitikov problem s priznanjem, da se ameriške enote nahajajo tudi v oporišču na ozemlju Jordanije blizu meje s Sirijo.

Omenjeni Stolp 22 sicer služi kot oskrbovalno oporišče za dve drugi oporišči, Rukban in al-Tanf v Siriji, kjer so ameriške enote nameščene nezakonito in škodijo Damasku.

Washington Post je poročal, da je odgovornost prevzel Islamski odpor v Iraku - koalicija oboroženih skupin v tej državi, ki naj bi bile blizu Iranu.

Sedanji, večji napad naj bi bil morda dokaz, da so pripadniki odporniških milic - morda s pomočjo Irana in Rusije - uspeli prebiti protizračno in elektronsko zaščito ameriških oporišč.

Po poročanju Responsible Statecraft, portala ameriškega inštituta Quincy so se ameriška oporišča v Iraku in Siriji od začetka spopadov v Gazi 7. oktobra lani našla na udaru več kot 130 napadov.

Večinoma gre za napade z raketami, droni in balističnimi izstrelki, v katerih je bilo ranjenih manjše število ameriških vojakov.

Sedanji, večji napad naj bi bil morda dokaz, da so pripadniki odporniških milic - morda s pomočjo Irana in Rusije - uspeli prebiti protizračno in elektronsko zaščito ameriških oporišč.

Napad na malo oporišče naj bi bil le opozorilo pred večjimi napadi, s ciljem - pregona ameriških enot iz regije.

Ocenjuje se, da je trenutno v Siriji okoli 900 ameriških vojakov, v Iraku pa jih je okoli 1500.

Kritiki navajajo, da se brez jasne strategije in utemeljitve njihove prisotnosti v tujini, ameriški vojaki po nepotrebnem spravljajo v nevarnost.

»Pojavljali se bodo pričakovani pozivi k maščevanju in protinapadom in (Joe) Biden bo skoraj zagotovo šel po tej poti. A to pomeni, da bodo Združene države potegnjene v neskončno vojno,« opozarja Trita Parsi z inštituta Quincy.

Dodaja, da bi povračilni ukrepi proti militantom v Iraku in Siriji ZDA pahnili na pot v vojno, ki ni v interesu Američanov in si je ne morejo privoščiti.

Dan DePetris iz think-tanka Defense Priorities meni, da se bodo »ZDA prej ali slej odzvale na ta napad, a da bodo ti napadi kratkoročni ukrepi.«

»Edino zdravilo, ki bi preprečilo nadaljnje izgube v prihodnosti, je, da (ameriške enote) zapustijo Sirijo,« je dodal.

Tudi upokojeni polkovnik Daniel Davis meni, da bi bilo maščevanje slaba opcija.

»Trdno verjamem, da moramo te enote premakniti nekam drugam na Bližnji vzhod, kjer niso tako ranljive in lahke tarče za Iran,« je poudaril.

Davis je še opozoril, da bi obsežen napad na Iran še dodatno zanetil itak slabe razmere v tem delu sveta in da nihče ne razmišlja o tem, kaj bi bil naslednji korak.

Dan Caldwell, iraški veteran in nekdanji pomočnik v Kongresu, že leta zagovarja umik ameriških vojakov iz te države, za katere pravi, da nimajo jasne misije – še posebej, ker v Siriji ni prišlo do zamenjave vlade, zato je predsednik Bašar al-Asad še vedno na položaju.

»Tisti, ki vodijo našo zunanjo politiko - tako civilno kot vojaško - se oklepajo iluzije, da obstaja nekaj pozitivnega, kar je mogoče rešiti, ko gre za razbitine ameriške politike v Iraku in Siriji. Zadovoljni so s tem, da dajo nekaj naših najboljših (vojakov) v stroj za mletje mesa, da bi ohranili to fantazijo,« opozarja Dan Caldwell.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek