Gibanje ali počitek? To vam bo pozimi pomagalo pri bolečinah v sklepih.
Najprej poglejmo razliko med bolečinami v sklepih in revmatičnimi boleznimi. Besedo revma v vsakdanjem pogovoru pogosto uporabljamo za vse bolečine in težave s sklepi, a ne gre vedno za popolnoma isto stvar.
Revmatične bolezni je pravilnejši izraz za široko skupino bolezni, ki prizadenejo sklepe, mišice in vezivna tkiva. Pogosto gre za avtoimunske bolezni, pri katerih imunski sistem napada lastna tkiva. Med bolezni štejemo na primer revmatoidni artritis, osteoartritis, putiko (protin), ankilozirajoči spondilitis … Bolečine v sklepih pa so zgolj eden od simptomov, ki ga lahko povzročijo različni dejavniki, in to ni nujno revmatična bolezen. Vzrok za težave s sklepi se lahko skriva tudi v poškodbah ali preobremenitvah, nepravilni drži in pomanjkanju gibanja, vremenskih spremembah ali drugih vnetjih in okužbah.
Bolečine v sklepih in revmatične bolezni so torej povezane, ne pomeni pa vsaka bolečina tudi bolezni. Če bolečine trajajo dlje časa, so hude ali se poslabšujejo, je vsekakor dobro obiskati zdravnika, da ugotovi vzrok in predlaga ustrezno zdravljenje. Revmatične bolezni praviloma diagnosticira zdravnik specialist revmatolog, k njemu nas napoti družinski zdravnik. Kaj pa lahko naredimo sami?
Ko zima namesto snega nosi bolečine v sklepih
Prihod zime ne pomeni le snežnih radosti. Nizke temperature ozračja za marsikoga z revmatičnimi obolenji ali težavami s sklepi pomenijo zgolj več bolečin. Vsekakor je smiselno pozorno spremljati svoje telo in ugotoviti, kaj mu najbolj lajša bolečine. Vsak posameznik mora najti kombinacijo metod, ki mu najbolj pomagajo, pri hujših težavah pa se je vedno smiselno posvetovati z zdravnikom ali fizioterapevtom. Ob tem pa pravilna dnevna rutina in prilagoditev življenjskega sloga ne bosta škodili nikomur.
Vaša najboljša prijateljica: rutina
Ljudje imajo o rutini različna mnenja. Nekateri jo obožujejo, saj jim povečuje občutek stabilnosti, nadzora nad življenjem, pomaga pri organizaciji in zmanjšuje stres, medtem ko je za druge nekaj omejujočega, monotonega in jim vzbuja občutek ujetosti.
Pri oblikovanju jasne dnevne rutine je pametno najti ravnovesje – imeti navade, ki prinašajo strukturo, a hkrati dopuščajo prostor za spontanost in nove izkušnje. Rutina, ki pomeni lajšanje bolečin, je vsekakor koristna. Kako jo uvesti? Vsak dan poskušajte odkljukati tri ključne stvari.
1. Ogrevanje za zajtrk (in med drugimi odmori)
Jutranje ogrevanje telesa pomeni dober začetek dneva, zato ga je smiselno uvesti v del rutine. Ko se zbudite, se najprej nežno razgibajte, da prebudite sklepe in mišice, zmanjšate togost in poženete kri po telesu. Pomaga vam lahko tudi topla prha, vsekakor pa pozimi poskrbite za topla in udobna oblačila, da vam mraz ne pride preblizu.
Gibanje je ključno za ohranjanje gibljivosti sklepov, krepitev mišic, boljšo prekrvitev, dvig energije in nadzor telesne teže, kar zmanjša pritisk na sklepe. Zato je v svojo dnevno rutino smiselno vključiti aktivnosti, ki bodo telo ohranjale v pogonu. Ne govorimo o vrhunskih športih, vsekakor ne želite preobremeniti sklepov, a nekaj kratkih razteznih vaj med pripravo malice, telefonskim pogovorom ali gledanjem večernih poročil je bolje kot nič. Hoja, nežno raztezanje, dihalne vaje, joga ali plavanje v topli vodi so odlična izbira za blaženje bolečin.
2. Zadostna hidracija in uravnotežena prehrana
Čeprav o zadostnem pitju tekočin najpogosteje opozarjamo v vročih poletnih mesecih, ga ne bi smeli zanemariti niti pozimi. Tudi v hladnih mesecih je pomembno piti dovolj vode, saj dehidracija lahko poveča občutek bolečin. Že zjutraj si v termovko pripravite vsaj liter tekočine, ki naj bo vedno na vidnem mestu, da se jo spomnite popiti. Dobra skrb za telo vsekakor vključuje tudi uravnoteženo prehrano. V njej naj bodo živila, bogata z maščobnimi kislinami omega-3, vitaminom D in antioksidanti, ki pomagajo pri vnetjih in zdravju sklepov.
3. Proti mrazu s toploto, seveda!
Če vašemu telesu mraz ne ustreza, je najbolj očitna izbira – toplota! Omislite si tople obkladke ali grelne pasove, ko je le mogoče, pa si privoščite toplo kopel ali obisk term. Toplota pomaga pri sprostitvi mišic, boljši prekrvitvi in zmanjšuje bolečino.
Kdaj poseči po zdravilih?
Tako kot pri drugih tegobah velja tudi pri bolečinah v sklepih upoštevati priporočila zdravnika ali farmacevta. Odločitev o uporabi zdravil je odvisna od resnosti bolečin in same diagnoze bolezni. Po protivnetnih zdravilih je smiselno poseči takrat, ko je to res potrebno in ko koristi odtehtajo morebitna tveganja. Več previdnosti se priporoča pri dolgotrajni uporabi protibolečinskih zdravil ali kombiniranju več zdravil, sploh če se o tem prej niste posvetovali z zdravnikom. Samozdravljenje z zdravili strokovnjaki odsvetujejo, lahko pa raziščete naravne alternative, kot so zeliščni pripravki, masaže ali fizioterapija.
Pod črto: gibajte se po svojih zmožnostih, a tudi počitek naj bo kakovosten
Gibanje ali počitek? Pravo razmerje obojega, pravzaprav. Gibanje s počutju primerno intenzivnostjo in jasna rutina, ki telo spravi v pogon, sta vaša najboljša zaveznika. Vsekakor pa ne moremo zanemariti niti moči kakovostnega počitka, saj je ta ključen za obnovo telesa. Pozorno prisluhnite svojemu telesu, ko vam daje znake, kaj potrebuje, odmerjanje zdravil pa prepustite strokovnjakom.
Članek je bil objavljen v oglasni prilogi Aktivni & zdravi.
