Tomaž Gornik, lastnik in direktor slovenskega podjetja Better, ki pomaga pri digitalizaciji zdravstva po Evropi, v pogovoru med drugim pove, kako jim uspeva na razpisih, kaj dejansko njihova rešitev za upravljanje zdravil pomeni za uporabnike in paciente ter kakšne imajo cilje v letu, v katerem so do zdaj pridobili posle v Švici, Grčiji in Walesu.
Pred 32 leti ste začeli z ljubljanskim Onkološkim inštitutom, danes ste s platformo za elektronsko predpisovanje in dajanje zdravil Better Meds že v petih državah, skupaj z digitalno zdravstveno platformo Better v 21. Trenutno imate 120 strank. Kje so pravi razlogi za vse večjo širitev?
Koncept, ki ga zagovarjamo, da so podatki ločeni od zdravstvenih aplikacij, je v zadnjih letih postal širše sprejet po Evropi. To pozdravljajo v številnih zdravstvenih institucijah, državah, regijah in mestih, saj se zavedajo, da se jim tako ni treba ukvarjati z zapletenimi združljivostmi različnih aplikacij. Tako za ponudnike kot tudi za stranke je to nov koncept. Prvi s tem načinom strank ne morejo vezati nase in na svoj sistem, zato nekaterim ni v interesu, da so podatki ločeni od aplikacij. A po drugi strani stranke želijo ravno to, kar dokazujemo z vse več priporočili.
Kakšni so poslovni načrti za letos?
Za letos načrtujemo skoraj 17 milijonov evrov prihodkov, kar je dobrih 40 odstotkov več kot lani. Za zdaj smo na dobri poti, da to tudi dosežemo.
Kateri posli se letos napovedujejo po že pridobljenih v Walesu in Grčiji?
Zdaj smo prijavljeni na več razpisih po Evropi, denimo v najboljši evropski bolnišnični ustanovi Karolinski inštitut na Švedskem, kjer smo s tekmecem v končnici izbora. Prijavljeni smo tudi na razpisih za posle digitalizacije kliničnih univerzitetnih centrov v Zürichu in Baslu. Glavno je, da razumejo koncept, ali bomo na koncu zmagali, pa je odvisno od več dejavnikov. Sicer pa je v teku tudi več razpisov po Veliki Britaniji in na Irskem, kjer se potegujemo na natečaju za nacionalni e-karton. Veliko se dogaja, zato sem glede vsega kar optimističen.
Poglejva, kje so dejanske uporabne vrednosti aplikacije za upravljanje zdravil Better Meds za uporabnika in pacienta?
Poraba zdravil je za stroškom dela najvišji strošek v zdravstvu. Hkrati je to intervencija, ki najbolj vpliva na sam postopek zdravljenja, v pozitivnem in negativnem smislu. To pomeni, da je veliko razlogov, zakaj je treba upravljanje zdravil spraviti na višjo raven, kot je danes, ko se to večinoma dela na papirju. Pri tem je pomembnih več stvari. Ena je, da imaš evidenco, prek katere lahko vidiš, kako zdravila dejansko vplivajo na zdravljenje pacientov. Druga je, da imaš ob predpisovanju zdravil podporo pri odločanju in tako preprečiš morebitne neželene učinke. Velikokrat zdravniki te poznajo, vendar opozorilo zagotovo prepreči določene napačne odločitve ali dogodke. Tretja stvar je, da preprečuje napake pri ročnem predpisovanju zdravil. Četrta stvar pa je učinkovitost, saj lahko z elektronskim sistemom privarčuješ pri količini zdravil, ki se porabijo.
To so stvari, zaradi katerih je po našem mnenju upravljanje zdravil ena od glavnih prioritet digitalizacije zdravstva. Ampak mora biti celovita. V Veliki Britaniji denimo omogočamo še vmesni korak po predpisu zdravila, da tega preveri klinični farmacevt, kar zagotavlja še dodatno varnost in učinkovitost. Tam je to obvezno.
Ali načrtujete uporabo umetne inteligence (UI) pri Better Meds, kar bi olajšalo delo zdravnikom?
Da. Imamo dve funkciji in eno že preizkušamo z uporabniki. Z UI smo naredili avtomatski povzetek, kaj se je v zadnjih 24 urah dogajalo s pacientom, da zdravniku ni treba zbirati informacij na različnih koncih. Poleg prihranka časa tako ne more ničesar spregledati in to povečuje njegovo učinkovitost.
Drugo funkcijo še pripravljamo. Gre za prepoznavo govora v prostorih, kjer so različni zvoki, in UI je pri tem v veliko pomoč. Denimo zajem zdravnikovega govora med vizito, s katerim se prek aplikacije avtomatično vzpostavi naročilo. S tem se prihrani čas pri iskanju ustreznih informacij in pisanju. Zmanjšanje administrativnega dela je glavno izhodišče in mi se pri tem precej trudimo, tudi iz poslovnih razlogov, saj je to naša konkurenčna prednost. Priložnosti je ogromno, saj so sistemi po svetu večinoma stari in zdravnikom kvečjemu povečujejo čas, ki ga preživijo za računalnikom, kar ne more biti cilj nikomur.
Kaj so glavni razlogi, da ste pridobili zadnje posle za predpisovanje in dajanje zdravil v več kot 45 bolnišnicah v Walesu in v več kot 60 bolnišnicah v Kataloniji?
Za začetek bi rad opozoril, da so to zelo kompleksni razpisi. Wales ima v razpisu več kot tisoč postavk, na podlagi katerih ocenjujejo. Zmagali smo proti dvema lokalnima ponudnikoma. V Angliji smo sicer že sedem let in ena stvar, na osnovi katere vedno zmagujemo, je interoperabilnost oziroma povezljivost z drugimi sistemi, kot so nacionalni, lekarniški, s predalčniki ... Po drugi strani pa največ točk dobimo pri uporabniški izkušnji. Ker so sistemi bolj moderni in ker smo zelo veliko vložili v izboljšave uporabniških izkušenj, naše aplikacije v zdravstvu slovijo kot najbolj prijazne do uporabnika. Posledično ti porabijo manj časa, bistveno raje delajo s tem sistemom kot s katerim drugim in ta pomembno zmanjša možnost napake.
Kaj pa cena?
Nikoli ne dobimo razpisa zaradi cene. Pogosto smo dražji od konkurence. Zato smo imeli v začetku nekaj težav, saj je v nekaterih državah, kot je Slovenija, cena edino merilo. V tujini ima cena med 20- in 30-odstotno utež v končni oceni. Bolj se posvečajo funkcionalnosti. Medtem ko v Sloveniji ni faze dejanskega preverjanja prijavljenega na razpisu, pa je v tujini popolnoma normalno, da naročnik ob prijavi pričakuje večdnevno testiranje v živo ali na daljavo, na katerem prikažeš prednosti, ki so zapisane v prijavi.
V Walesu po pridobitvi vseh tamkajšnjih kliničnih centrov načrtujemo še prijavo za posel nacionalnega e-kartona. Referenca za to bo predvsem že postavljen sistem za celotno mesto London.
Najverjetneje pogosto nadgrajujete svoje sisteme. Ali imate težave pri tem, da denimo nekdo noče sprememb v aplikaciji, ki jo uporablja?
Zanimivo vprašanje, saj je ena od glavnih težav, ki jo imajo ponudniki, kot smo mi, da imaš stranke na različnih različicah aplikacij. Mi imamo srečo, da imamo vse stranke na isti različici. Zdaj gresta še dve slovenski stranki na novo različico. Malo je to odvisno od same arhitekture aplikacije. To, kar danes delamo v Angliji, kjer smo z določenimi strankami v stalnem kontaktu in nam povedo, česa bi si želele v naslednji različici, potem preverimo še v pogovoru z drugimi strankami in poskušamo najti presek. V zdravstvu sicer obstajata dva sistema – administrativni in klinični. Pri prvem je veliko razlik med državami, saj te in lokalne zavarovalnice zahtevajo različne stvari. Zato se mi držimo kliničnega, ker je zdravljenje pacienta po državah podobno. Zdravila se mogoče imenujejo drugače, postopki pa so v osnovi isti. Ja, jezik se zamenja, baza zdravil tudi, ampak bistvo ostaja enako.
So nadgradnje plačljive?
Ne, ker imamo pri vsaki prodaji tudi obvezno vzdrževanje aplikacije, in sicer v višini 21 odstotkov prodajne licence. V okviru tega dobijo nove različice.
Koliko pa je ob nadgradnji slabe volje med zdravniki, ki praviloma niso navdušeni nad (pogosto) uporabo računalnika?
Za primer bom navedel naš Onkološki inštitut. Sprva so vztrajali, da želijo imeti vse, kar vnesejo v računalnik, tudi na papirju. Ravno proti temu se zelo zavzemamo, saj lahko pride do neskladnosti med popravljanjem na papirju in vnesenim stanjem v sistemu. Po enem tednu šolanja mi je zdravnik dejal, da so ugotovili, da ne potrebujejo natisnjenih izpisov. Tiskalnik namreč izvide in pacientovo stanje izpiše na papir le ob izpadu komunikacijskega omrežja. Takrat je zadnje stanje na enem računalniku, ki dela tudi brez mreže, in takrat se vse stiska na papir. Tako kot velja na Onkološkem inštitutu je tudi na pediatrični kliniki in v urgentnem zdravstvenem sistemu, saj so ti tako rekoč najbolj zahtevni.
Katera referenca vam pride najbolj prav?
Za digitalno zdravstveno platformo Better bi rekel, da mesto London, kjer smo 40 velikih bolnišnic, 1.500 osebnih zdravnikov, reševalne službe in domove za ostarele povezali v sedmih mesecih. Za sistem za predpisovanje zdravil Better Meds pa bom rekel takole: na našo pediatrično kliniko smo pripeljali predstavnike univerzitetnih bolnišnic v Maastrichtu in Baslu. Oboji so bili zelo navdušeni. Naša pediatrična klinika je zelo dobra referenca, ker je znano, da je v zdravstvu pediatrija zelo kompleksna. V Angliji sicer hočejo lokalno referenco, takrat pa jim navedemo tamkajšnjih 12 bolnišnic, kjer že uporabljajo naše aplikacije.
Ali je kakšna država, ki je znana po tem, da ima najtežje razpise, da se je zelo težko prebiti kot tuji ponudnik?
Nemčija. Naša nemška ekipa bolj ali manj dela v Švici. Nemško javno zdravstvo je še vedno na papirju in slabo digitalizirano, medtem ko je zasebno zdravstvo precej napredno. V Nemčiji ni dovolj, da imaš tamkajšnjo lokalno ekipo, ampak hočejo prav nemški izdelek.
Za konec se dotakniva še varnosti. Koliko je pomislekov potencialnih strank glede te?
Mi podatkov nimamo v lasti in upravljamo zgolj sistem za stranke. Ogromno delamo na tem, da mašimo varnostne luknje in sodelujemo s strokovnjaki in ponudniki, ki poznajo svoj posel. Kot zanimivost lahko povem, da bo Italija zaradi grožnje s spletno varnostjo investirala štiri milijarde evrov za to, da se bodo podatki celotnega javnega sektorja preselili v oblak. Zavedajo se, da trenutne postavitve v javnem sektorju ne bi preživele napadov.
Ko govorimo o varnosti, je logično, da nekdo, ki kot ponudnik oblaka profesionalno opravlja svoje delo, to počne bolje kot neka lokalna bolnišnica, ki za to nima ne zmogljivosti ne sredstev. Zato, ko nekdo reče, da ni varno preseliti podatkov v oblak, rečem, da je ravno nasprotno. Najslabše je imeti podatke pri sebi, razen če si zelo dober v tem. V Angliji je sicer 90 odstotkov naših strank v oblaku.
