So bile zaprtje države, omejitve gibanja in maske res potrebne? Poglejte, kaj pravi Beović danes.
V sredo bo minilo pet let, odkar je takratni minister za zdravje Aleš Šabeder razglasil epidemijo covida-19 v Sloveniji. Sledilo je zaprtje oziroma krnitev številnih dejavnosti, ukrepi za omejitev širjenja koronavirusa pa so se med epidemijo velikokrat spremenili. Danes je covid-19 bolezen, ki manj pogosto povzroča težke zaplete.
Ob epidemiji zaprtje javnega življenja
V Sloveniji so prvi primer okužbe z novim koronavirusom potrdili 4. marca 2020. Epidemijo covida-19 pa so v Sloveniji razglasili 12. marca 2020, ob tem pa so aktivirali tudi državni načrt za ukrepanje ob pojavu epidemije.
Še isti dan so zaprli državno mejo z Italijo, kjer so bile razmere zaradi izbruha koronavirusa najhujše. Po odločitvi odhajajoče vlade Marjana Šarca so se teden zatem zaprle osnovne šole, srednje šole in fakultete, ob tem pa so odpovedali vse nenujne storitve v zdravstvu.
V dneh za tem je zaradi epidemije ugasnilo javno življenje. S tem so pristojni – vodenje države je že prevzela vlada Janeza Janše – želeli čim bolj zmanjšati stike med ljudmi ter s tem preprečiti nadaljnje širjenje novega koronavirusa.
Ob strogih ukrepih in tudi zaradi strahu ob novem, nepoznanem virusu, je Slovenija prvi epidemični val prestala razmeroma uspešno. Tako je prva razglasitev epidemije trajala 80 dni, do 31. maja.
Po prvem sledili še štirje epidemični valovi
- Jesen in zimo 2020 ter začetek leta 2021 je zaznamoval drugi epidemični val. 4. novembra 2020 je število hospitaliziranih covidnih bolnikov prvič preseglo 1000, 7. decembra pa je umrlo največ covidnih bolnikov v enem dnevu, kar 66. Konec leta 2020 se je začelo množično cepljenje proti covidu-19, saj je v državo prispelo prvih 9750 odmerkov cepiva.
- S tretjim valom epidemije covida-19 se je Slovenija spopadla spomladi 2021. Obdobje druge razglasitve epidemije se je po skoraj osmih mesecih in dveh epidemičnih valovih končalo 15. junija 2021, ko je covid-19 prebolelo več kot 256.000 ljudi.
- V drugi polovici leta 2021 smo v Sloveniji beležili četrti val epidemije. 23. novembra je bilo v bolnišnicah hospitaliziranih največ covidnih bolnikov po drugem valu, in sicer 1168.
- Konec leta 2021 in začetek leta 2022 je Slovenijo zajel še peti val epidemije covida-19. 25. januarja 2022 je bil dosežen rekord dnevno potrjenih okužb pri 17.494 primerih.
Od začetka epidemije covida-19 v letu 2020 do danes so po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) potrdili več kot 1,3 milijona primerov okužb s koronavirusom. Leta 2020 so zabeležili 124.034 primerov okužb, leta 2021 pa 341.757. Največ okužb v obdobju enega leta so potrdili leta 2022, in sicer 842.496. Leta 2023 potrdili 46.825 primerov okužb. Lani so zabeležili 6858 primerov, letos pa smo po ponedeljkovih podatkih NIJZ pri 592.
Ob okužbi s koronavirusom danes manj zapletov
Število okužb s koronavirusom je danes bistveno manjše. Po podatkih NIJZ o okužbah dihal v Sloveniji je delež primerov koronavirusa v testiranih vzorcih v drugi polovici februarja znašal približno 2,5 odstotka. To je približno desetkrat manj od števila vzorcev, v katerih so odkrili viruse gripe, je pojasnila epidemiologinja z NIJZ Nadja Šinkovec Zorko.
Od gripe se covid-19 razlikuje po tem, da se ne pojavlja povsem sezonsko. Če sezona gripe traja od jeseni do zgodnje spomladi, se primeri covida-19 pojavljajo skozi vse leto. Sicer pa tudi pri koronavirusu največ primerov okužb zabeležijo v jesensko-zimskem času.
Podobno kot pri gripi tudi pri covidu-19 ne gre le za prehladno bolezen, pač pa za okužbo zgornjih in spodnjih dihal. Bolezen lahko prizadene tudi druge organe, po drugi strani pa ga nekateri prebolijo brez simptomov, v blagi obliki.
Več težjih oblik in zapletov so povzročale prve koronavirusne različice. Zadnje različice pa jih večinoma povzročajo manj. Domala vsi ljudje so covid-19 bodisi preboleli bodisi bili proti njemu cepljeni in so razvili osnovno imunsko zaščito. Ker pa zaščita tako po cepljenju kot po preboleli bolezni upada, se je mogoče okužiti znova.
Ogroženim skupinam na NIJZ še vedno priporočajo cepljenje. Med njimi je Šinkovec Zorko naštela oskrbovance domov za starejše in drugih socialnovarstvenih zavodov, osebe, ki so stare 65 let in več, ter posebej ranljive kronične bolnike. Če želijo, pa se lahko cepijo tudi drugi.
Strogih ukrepov iz obdobja epidemije covida-19 danes ni več. Še vedno pa Šinkovec Zorko v jesensko-zimskem obdobju, ko so respiratorne okužbe zelo pogoste, svetuje upoštevanje splošnih ukrepov za preprečevanje okužb dihal.
Ljudem svetuje, naj se čim manj zadržujejo v zaprtih prostorih in vzdržujejo primerno medosebno razdaljo. Pomembno je pogosto umivanje rok z milom in vodo. Svetuje tudi prezračevanje zaprtih prostorov. Posameznik, ki zboli, pa naj ostane doma, in tako prepreči nadaljnje širjenje okužb.
Beović: "Spomnim se velike povezanosti zdravstva"
Pet let po razglasitvi epidemije covida-19 v Sloveniji se infektologinja Bojana Beović, vodja prve posvetovalne skupine iz tistega časa spomni velike povezanosti in organiziranosti zdravstvenega sistema. Danes je covid-19 tabu, o katerem se skorajda ne govori, je dejala. Opomnila je, da je cepljenje za ogrožene skupine še vedno priporočljivo.
Beović se spominja, da so bili zdravniki, še posebej infektologi, na začetku zelo zaskrbljeni. Spremljali so razmere v Italiji, kjer so beležili veliko število okužb in smrti. Ob tem so razmišljali, kako bo lahko na take razmere odgovoril slovenski zdravstveni sistem z majhnim številom zaposlenih in majhnim številom postelj, je dejala.
Zelo obremenjujoči so bili tudi kasnejši valovi epidemije, ko je v določenih trenutkih grozilo, da bo zmanjkalo bolnišničnih postelj. Po najhujšem scenariju, ki se v Sloveniji na srečo ni uresničil, bi bili zdravniki primorani izbirati, komu bi omogočili zdravljenje in komu ne.
"Že soočenje s tem, da se to lahko zgodi, je bila za zdravnike izjemna travma," je opisala Beović. V Sloveniji se po njenih besedah premalo zavedamo truda zdravstvenih delavcev, ki so takrat preprečili najhujši scenarij. Pomoči ventilatorjev so bili deležni vsi bolniki, ki so jo potrebovali, je poudarila. "Razmere so bile hude, a ljudem se je dalo pomagati," je dodala.
A so bili zdravstveni delavci priča tudi številnim smrtnim primerom. Spremljati bolnike, katerih zdravstveno stanje se je iz ure v uro in iz dneva v dan slabšalo, jih je zelo bremenilo, je pojasnila. Epidemija je poleg družbenih sprememb prinesla tudi spremembe v razmišljanju zdravstvenih delavcev. Ti v Sloveniji še danes čutijo pandemsko utrujenost, je ocenila.
Politika in epidemija
Infektologinjo Beović je k vodenju prve strokovne skupine za covid-10 povabil Janez Janša, ki je dan po razglasitvi epidemije od Marjana Šarca prevzel vodenje vlade. "Vprašanje je bilo tiste vrste, ki zahteva takojšen odgovor. Posvetovala sem se doma in postavila pogoj, da smem sama izbirati sodelavce, ki so se mi zdeli pomembni po stroki in po svojih izkušnjah," se spominja. Prvi člani skupine so se na njeno vabilo odzvali takoj, v nekaj urah, in se strinjali, da je treba ukrepati.
Na vprašanje, ali je politika skupini glede predlogov ukrepov puščala proste roke, je odgovorila pritrdilno. Kot težavo pa je izpostavila, da so bile informacije o novem koronavirusu zelo omejene. Časa je bilo malo, zato so bile znanstvene objave razmeroma nezanesljive. V skupini so se pri snovanju ukrepov ravnali po splošnem znanju o omejevanju in obvladovanju širjenja bolezni, manj pa po tujih praskah. V prvih tednih epidemije te namreč še niso kazale učinkov, kasneje pa se je izkazalo, da so si družbe med seboj različne.
Bi lahko ukrepe snovali bolje? Po petih letih od začetka epidemije Beović ocenjuje, da bi morali v drugem valu epidemije ukrepe sprejeti prej in jih zaostriti ter po zgledu drugih držav zaustaviti delovanje države.
Žal pa ji je, da v javnosti niso večkrat poudarili, da so vsi ukrepi le začasni. "Vsaka pandemija v zgodovini je minila. Ljudje pa so si predstavljali, da bo omejevanje svobode trajalo, da gre za nek nov režim," je povedala.
Cepljenje
Konec leta 2020 so v Slovenijo prispeli prvi odmerki cepiva proti covidu-19. Zdravstveni delavci so ob tem občutili ogromno olajšanje, med njimi je bila tudi sama. "Vsi smo se zavedali, da nas ta bolezen ogroža neposredno, tudi nas osebno in tudi naše družine, naše prijatelje," je poudarila. Se je pa že ob prihodu prvih odmerkov cepiva zavedala, da 100-odstotne precepljenosti proti covidu-19 v Sloveniji ne bo moč doseči.
V prvih mesecih je bilo povpraševanja po cepljenju veliko, cepiva pa ni bilo dovolj. Kasneje se je stanje obrnilo. 29. septembra 2021 so v Sloveniji ustavili cepljenje s cepivom Janssen. To so storili po smrti bolnice, ki je bila cepljena z vektorskim cepivom. Posvetovalna skupina za cepljenje, ki jo vodi, je že pred tem predlagala, da bi v Sloveniji prvenstveno cepili s cepivi mRNK, a se to žal ni zgodilo.
Vsaka izguba življenja je huda, je poudarila. Ob tem pa je opomnila, da se neželeni učinki cepljenja pokažejo šele takrat, ko je cepljenih veliko ljudi. "Če v raziskavo o učinkovitosti in varnosti cepiv vključijo nekaj 10 tisoč ljudi, neželene učinke, ki nastanejo pri enem bolniku na 100 tisoč, v teh raziskavah ne vidimo," je pojasnila.
Danes so razmere povsem drugačne, resnost covida-19 se je bistveno zmanjšala. Domala vsi ljudje po svetu so bolezen bodisi preboleli bodisi bili proti njej večkrat cepljeni. Zato so resni zapleti redki, redko bolniki zbolevajo za hudimi covidnimi pljučnicami, zaradi katerih potrebujejo pomoč respiratorjev.
Kljub temu imunsko oslabelim in starejšim še vedno priporočajo cepljenje, je poudarila Beović. Opaža namreč, da so pozivi k cepljenju proti covidu-19 postali nekakšen tabu.
"Razumljivo je, da želimo pozabiti slaba obdobja v življenju. A kot družba bi morali biti bolj realni, in ugotoviti, da je covid-19 bolezen, pred katero se je pametno zaščititi s cepljenjem," je dodala.
Še vedno pa se nekateri bolniki soočajo s tako imenovanim dolgim covidom. Gre za različne simptome po preboleli bolezni. Učinkovito zdravljenje tega sindroma bolnikom za zdaj še ni na voljo.
