»Digitalni dvojček mora živeti in se nadgrajevati skupaj s fizičnim produktom. Naš cilj je strankam v prihodnje ponujati ne le programsko opremo za izdelavo elektroshem, temveč celotno integrirano digitalno platformo, ki bo uporabna v fazi načrtovanja, planiranja in izdelave ter bo zagotavljala hitro dostopnost točnih podatkov tudi v fazi vzdrževanja in nadgrajevanja elektroomrežij, omar, strojev in naprav,« poudari Gašper Ambrož iz Eplana.
V zadnjih 15 letih je podjetje EPLAN zavzelo večinski tržni delež na slovenskem trgu in ga še povečuje. »V prihodnje želimo naš trud usmeriti predvsem v povečanje profesionalnosti uporabe naše programske opreme in tako zagotoviti, da stranke čim bolj učinkovito izkoristijo rešitve, ki jih ta omogoča,« o načrtih pove Ambrož.
Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1984 in tako kot družba Rittal je tudi EPLAN del skupine Friedhelm Loh. Skupina deluje po vsem svetu, z več kot 12 proizvodnimi mesti in več kot 95 mednarodnimi podružnicami. Zaposluje več kot 12.100 sodelavcev in je lani ustvarila približno tri milijarde evrov prihodkov.
Eplan ponuja programske in storitvene rešitve na področju elektrotehnike, avtomatizacije in mehatronike. Ponuja eno vodilnih svetovnih inženirskih programskih rešitev za načrtovanje strojev, proizvodnih obratov in stikalnih omar.
Cilji podjetja so naravnani v digitalizacijo, predvsem v izdelavo kakovostnih digitalnih dvojčkov – torej digitalne dokumentacije, ki jo bo možno uporabljati skozi celotno življenjsko obdobje stikalne omare ali stroja.
Poenotili so procese in komunikacijo v Kolektorju Orodjarni
Kupci v Sloveniji prihajajo iz najrazličnejših panog in industrij. »Slovenska industrija je večinoma vezana na nemško avtomobilsko industrijo, zato je tudi med našimi strankami največ podjetij, ki so tako ali drugače povezana z avtoindustrijo. V to skupino sodijo proizvodna podjetja, ki dobavljajo različne komponente, izdelke in polizdelke za avtomobile, poleg teh pa še vsa podjetja, ki dobavljajo stroje ter avtomatizirajo in robotizirajo proizvodnjo. Velik del naših kupcev so tudi podjetja s področja energetike, tako v segmentih proizvodnje, transmisije in distribucije električne energije kot tudi elektromobilnosti in obnovljivih virov energije,« našteva sogovornik.
Med strankami so tako velika mednarodna podjetja kot srednja in manjša ter samostojni podjetniki – vsi, ki se ukvarjajo s projektiranjem in izdelavo krmilnih in stikalnih elektroomar, strojegradnjo in avtomatizacijo proizvodnih procesov.
Podjetjem na slovenskem trgu ponujajo celostno platformo Eplan, ki zajema programske rešitve za projektiranje v panogah elektrotehnike, fluidike, načrtovanja 3D-stikalnih omar in kabelskih snopov ter procesnih diagramov. Poleg tega strankam ponujajo še strokovno tehnično podporo in izobraževanja, ki jih vodijo certificirani predavatelji.
»Ker je projektiranje z napredkom tehnologije vse bolj kompleksno, strankam ponujamo tudi specializirano svetovanje s celostnim pristopom k reševanju izzivov sodobnega inženiringa,« pove sogovornik.
Med zadnjimi uspešnimi projekti na področju digitalizacije Ambrož poudari integracijo oblačnih rešitev za Kolektor Orodjarno. »Ker gre za veliko podjetje s kompleksnimi notranjimi procesi in ker podjetje poleg tega sodeluje še z vrsto manjših podjetij (podizvajalci), so imeli predhodno velike težave pri izmenjavi podatkov tako v podjetju kot tudi s svojimi partnerji. Problematična sta bila tudi sledenje spremembam pri projektih ter komunikacija med različnimi vodji projektov in projektanti ter monterji elektroomar,« je o izzivih pri projektu povedal sogovornik.
Z integracijo digitalne platforme Eplan Cloud v delovni proces Kolektorja Orodjarne pa so omogočili poenotenje procesov in komunikacijo ter izmenjavo podatkov na enem mestu. Spremembe so tako postale sledljive, kar je izboljšalo kakovost dokumentacije, in kot stranski produkt so nastali popolni digitalni dvojčki elektroomar in strojev.
»Uporabnost dobrih digitalnih dvojčkov se je izkazala kot zelo koristna tudi pri izdelavi in vezavi elektrokrmilnih omar, pa tudi pri poznejšem vzdrževanju in nadgradnjah,« doda Ambrož.
Digitalizacija bolj v teoriji kot v praksi
Kakšen pa je po njegovem položaj na področju digitalizacije, industrije 4.0 v Slovenji? »Na podlagi naših izkušenj ocenjujem, da je digitalna preobrazba pri nas v teoriji v polnem zamahu. O tej temi se v zadnjih letih zelo veliko govori in tudi rešitev na tem področju je na trgu veliko. V praksi pa se zdi, da kljub močnemu teoretičnemu ozadju, znanju in tehnologijah, ki so na voljo, digitalna preobrazba vseeno poteka zelo počasi. Minilo je že desetletje, odkar se je pojavil pojem industrija 4.0, ki je postavil smernice digitalne preobrazbe. Še preden je podjetjem uspelo učinkovito vpeljati rešitve 4.0 v svoje procese, že se je pojavil pojem industrija 5.0. Zdi se torej, da tehnološki napredek na področju digitalizacije prehiteva zmožnost integracije rešitev v industrijo.«
Zato v prihodnje vidijo priložnosti ne samo v prodaji digitalnih rešitev, temveč tudi v storitvah njene integracije. »S tem bomo strankam pomagali izpeljati postavljene cilje industrije 4.0 in njihove informacijske sisteme, podatkovne baze in tudi delovne procese pripraviti na rešitve, ki prihajajo z novo digitalno 'revolucijo' 5.0,« še pove sogovornik.
