Zaradi epidemije covida-19 se je znižala precepljenost otrok

Predstojnica Centra za nalezljive bolezni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) Marta Grgič Vitek je povedala, da se je med pandemijo covida-19 za skoraj vsa rutinska cepljenja znižala precepljenost otrok, razen precepljenost proti mumpsu, ošpicam in rdečkam. "Zelo opazno pa je bilo znižanje cepljenja s šestvalentnim cepivom, torej cepivom, ki ga otroci dobijo kot dojenčki, ko so cepljeni proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, hemofilusu influence in hepatitisu B," je dejala.

Zamike pri izvajanju cepljenja, ki so nastali med pandemijo covida-19, je nujno nadoknaditi, da bodo otroci pravočasno zaščiteni pred nalezljivimi boleznimi. Zamude pri cepljenju otrok in slabšo precepljenost bo mogoče odpraviti v prihodnjih letih, je dejal pediater in predsednik Sekcije za primarno pediatrijo Denis Baš.

Starši, ki otrok ne cepijo, morajo sprejeti tveganje za bolezen

Pri odločitvah staršev za cepljenje otrok imajo po njegovih besedah veliko vlogo pediatri, ki lahko odgovorijo na morebitne dvome staršev glede cepljenja. Ob tem je izpostavil, da starši, ki se odločijo, da svojih otrok ne bodo cepili, s tem sprejmejo odgovornost, da bo otrok morda zbolel za boleznijo, kar bi bilo s cepljenjem mogoče preprečiti.

Pri odraslih pa bi bilo po navedbah Marte Grgič Vitek treba izboljšati precepljenost proti gripi in pnevmokoknim okužbam predvsem rizičnih skupin, precepljenost proti gripi in oslovskemu kašlju pri nosečnicah ter precepljenost vseh proti klopnemu meningoencefalitisu (KME), saj Slovenija sodi med države z največjo pojavnostjo KME v Evropi.

Regionalni svetovalec Siddhartha Sankar Datta iz urada Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je poudaril, da je teden cepljenja priložnost za razmislek o pomenu cepljenja. Pojasnil je, da se vsak znesek, vložen v cepljenje, šestnajstkrat povrne, saj gre pravzaprav za investicijo v državni zdravstveni sistem in ne strošek. V državah z nizko in srednje visokimi prihodki pa se vsak znesek povrne štiriinštiridesetkrat. Cepljenje po njegovih besedah namreč pomeni direkten prihranek pri zdravljenje otrok, prihranek časa zdravnikov in medicinskih sester, pa tudi prostora v bolnišnicah, ki se ga lahko uporabi za zdravljenje drugih bolnikov.

Posredno pa cepljenje pomeni prihranek tudi na nekaterih drugih področjih. Tako so denimo starši manjkrat bolniško odsotni zaradi bolezni otrok. Študije ob tem kažejo, da so polno cepljeni otroci boljši v šoli, ker so manj odsotni zaradi bolezni, prav tako so kasneje manj bolniško odsotni v službah.

Študenta medicine Rok Štrubelj in Marcel Primožič iz projekta Imuno sta pojasnila, da v projekt vključeni študenti izvajajo različne aktivnosti. Med drugim dijakom in študentom na delavnicah pojasnjujejo prednosti cepljenja in razbijajo nekatere mite.

Pri Lekarniški zbornici Slovenije pa ob tednu cepljenja poudarjajo, da je cepljenje en največjih dosežkov v medicini in farmaciji, s katerim smo dosegli, da nas bolezni, kot so ošpice, mumps, rdečke, davica, tetanus, oslovski kašelj in otroška paraliza, ne ogrožajo več. "Premalokrat se namreč zavedamo, kako nevarne so bolezni, ki jih učinkovito preprečujemo s cepljenjem," je pojasnila predsednica zbornice Darja Potočnik Benčič.

Lekarniški farmacevti si sicer po navedbah zbornice prizadevajo, da bi omogočili cepljenje proti sezonski gripi tudi v lekarnah. Tako bi ljudem omogočili udobno dostopnost do cepljenja. Za vzpostavitev imunosti pri odraslem je potreben en odmerek cepiva vsako sezono, najbolje konec oktobra ali v začetku novembra. Cepljenje proti gripi v lekarnah je praksa številnih evropskih držav, najdlje to izvajajo v Angliji in na Irskem, kjer so dosegli zelo visoko precepljenost.

Danes se je začel svetovni in evropski teden cepljenja, s katerim želi WHO opozoriti na globalni upad stopnje cepljenja in potrebo po tem, da se nadoknadijo morebitni izpuščeni odmerki cepiva, še posebej pri otrocih. Cilj tedna je zaščititi čim več ljudi pred boleznimi, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem.