Biomasa iz Nazarij je energetsko samooskrbna z elektriko in toploto v realnem času. Primarni vir proizvodnje elektrike in toplote so naprave za soproizvodnjo toplote in elektrike (SPTE) z 1,4 megavata električne moči in dva megavata termalne moči. V letih 2023 in 2024 so vgradili hranilnike električne energije z zmogljivostjo hranjenja 7,5 megavatne ure in z nameščeno močjo 3,75 megavata. Vgradili so tudi sončne elektrarne z nazivno močjo 1,8 megavata.
Med drugim so električni sekalnik z močjo 250 kilovatov nadomestili s sekalnikom moči 500 kilovatov. S tem bodo povečali proizvodnjo sekancev z elektrosekalnikom za sto odstotkov in zmanjšali porabo dizla.
O razvoju Biomase
Biomaso iz Nazarij je leta 2000 ustanovil Rok Suhadolnik. Na začetku so se ukvarjali predvsem s prodajo in servisom kotlov avstrijskega proizvajalca Fröling, nato pa so okoli kotlov zgradili celotno verigo ponudbe. Začeli so proizvajati in tržiti sekance, vzpostavljati sisteme daljinskega ogrevanja na biomaso in proizvajati elektriko iz lesa. Doslej so izvedli sisteme daljinskega ogrevanja na biomaso v Lučah, Ribnici, Dravogradu, Mozirju, zaporih na Dobu, na Rogli, v Termah Olimia, Kranjski Gori in Nazarjah (več o razvoju Biomase v članku: Po lanskih poplavah letos zaganjajo desetmilijonsko naložbo).
Nakup električnega tovornjaka
Lani so za dodatno zmanjšanje porabe dizelskega goriva kupili električni tovornjak za prevoz razsutih tovorov skupno dovoljeno maso 40 ton in cisterno za vpihovanje peletov pri končnih kupcih. S tem so sklenili celovit krog certifikata SURE (surovina, predelava, toplota, elektrika, transport). »Smo energetsko podjetje in naša glavna dejavnost je proizvodnja in racionalna poraba energije,« pravi David Špeh, tehnični direktor Biomase.
Celotno proizvodnjo in porabo energije v podjetju krmilijo prek centralnega nadzornega sistema. Vsi porabniki imajo vgrajene tokovnike, prek katerih spremljajo porabo. Če je proizvodnja elektrike manjša od porabe, sistem avtomatsko izklopi porabnike. Sistem nadgrajujejo v okviru evropskega raziskovalnega projekta Ecoloop, cilj je prilagajanje proizvodnje in porabe energije na podlagi napovedanih borznih cen dan vnaprej.
Centralni nadzorni sistem
Porabo energije in stroške spremljajo prek centralnega nadzornega sistema (CNS), s pomočjo tokovnikov na proizvajalcih in porabnikih elektrike. S tem vidijo v vsakem trenutku, kaj se dogaja, kar pa seveda ni dovolj, ker bi morali ves čas spremljati podatke, to pa bi bilo prepočasi. Zato so v CNS vnesli mejne vrednosti, na proizvodni strani in pri porabnikih. Pogoj je, da je proizvodnja električne energije večja, kot je poraba. Če bi prišlo do izpada proizvodnje, CNS izklopi porabnike. Porabnike izklaplja po prioritetnem seznamu, ki so ga določili. Tako ne porabljajo elektrike iz omrežja, (med drugim za sušenje lesa), ampak jo vedno oddajajo v omrežje.
Ukrepi za večjo energetsko učinkovitost
V Biomasi so sicer že pred leti na vse elektromotorje z močjo več kot kilovat vgradili frekvenčnike za lažji zagon, nastavitve delovanja in zmanjšano porabo električne energije. V podjetju imajo redna interna izobraževanja o energetski učinkovitosti in vplivu posameznih ukrepov na zmanjšanje porabe energije. Med drugim so zamenjali razsvetljavo in namestili svetila LED, ki porabijo manj energije in imajo daljšo življenjsko dobo. V prostorih z manjšo frekvenco porabe so vgradili samodejne senzorje za osvetlitev. Izpeljali so vrsto optimizacij na področju ogrevanja in hlajenja, od pametnega uravnavanja temperature v poslovnih prostorih do uporabe OVE, kot so biomasa in sončna energija za ogrevanje in delovanje ključnih procesov. V vseh poslovnih in proizvodnih enotah redno merijo in analizirajo porabo energije, uporabljajo tudi pametne števce za sprotno spremljanje učinkovitosti sprejetih ukrepov. Zaposlenim tudi poročajo o doseženih rezultatih, da vidijo učinke in da jih še naprej spodbujajo k energetski učinkovitosti.
Ekonomika, tehnična izvedljivost, okoljski vpliv in finance
Pred vsako naložbo izvedejo energetski pregled sistemov in procesov, analizirajo porabo energije, ugotavljajo izgube in iščejo možnosti za izboljšave. Vsako naložbo presojajo z vidika ekonomičnosti, tehnične izvedljivosti, okoljskega vpliva in finančnih možnosti, kar pomeni tudi dostop do nepovratnih sredstev ali ugodnih financiranj. Pri naložbah v proizvodne procese uporabljajo energetsko varčno opremo. Po izvedbi naložb spremljajo dejanske prihranke, nenehno optimizirajo sisteme in revidirajo energetsko učinkovitost.
To so naložbe, ki so jih izpeljali v letu 2024
V baterijski sistem z močjo hranjenja 2,5 megavatne ure so vložili 656 tisoč evrov, za električni sekalnik z močjo 500 kilovatov so namenili 315.500 evrov, kar jim je omogočilo letni prihranek v višini 20.500 evrov. Investirali so v več sončnih elektrarn: v sončno elektrarno z močjo 843 kilovatov so vložili 493.300 evrov, v elektrarno z močjo 763 kilovatov446.500 evrov in v SE s 314 kilovati 184.200 evrov. Namestili so še dva hranilnika megapack enna z zmogljivostjo hranjenja 2,5 megavatne ure, v vsakega so vložili po 900 tisoč evrov. Za električne instalacije za namestitev zgornjih naprav in nadzornega sistema pa so namenili skupaj nekaj več kot 145 tisoč evrov.
V letu 2026 imajo predviden še en ukrep, to je dodatno izkoriščanje toplote na izpušnih sistemih SPTE. Za projekt bodo namenili 150 tisoč evrov, kar jim bo omogočilo prihranek v višini 300 megavatnih ur, pri sedanjih cenah to pomeni 45 tisoč evrov na leto.
Trgovanje z energijo in izravnava porabe
V sončne elektrarne in hranilnike električne energije so investirali predvsem zaradi trgovanja z električno energijo na energetski borzi BSP (trgovanje dan vnaprej) in zaradi izravnave porabe elektrike brez nakupa iz omrežja. Kakšni bodo natančni prihranki, za zdaj še ne morejo govoriti, jih bodo pa analizirali po dveh mesecih obratovanja. Vsa predvidevanja so izključno teoretična in so odvisna od cene elektrike na borzi. Če bodo cene elektrike nižje, kot je proizvodni strošek iz SPTE, bodo elektriko kupovali za lastno rabo, jo hranili v hranilnikih in prodajali, ko bo cena višja. SPTE bo obratoval, ko bodo cene dovolj visoke. Za zdaj so cene na borzi visoke, ker še ni toliko proizvodnje iz fotovoltaike, zato proizvajajo elektriko iz SPTE
